24. oktobra leta 1648 sta bili podpisani še zadnji dve komplementarni pogodbi t.i. Vestfalskega miru: v Münstru med cesarjem in Francijo (z njenimi zavezniki) in v Osnabrücku med cesarjem in Švedsko (z njenimi zavezniki).
Vestfalski mir je znan tudi pod nazivom premirje iz Münstra in Osnabrücka ter se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno (1618 – 1648) in osemdesetletno vojno na Nizozemskem (1568 – 1648). Pogajanja med vojskujočimi se stranmi (bilo jih je 109) so se začela 30. januarja, končala pa 24. oktobra 1648. Tridesetletna vojna v Nemčiji je bila najhujša verska vojna v Evropi. Vestfalski mir je v bistvenih vprašanjih potrdil augsburške sklepe iz 1555, ki priznavajo katoličane in luterance, dodatno so dobili versko svobodo še kalvinisti. Veroizpoved deželnega gospoda pa je še naprej odločala o verski pripadnosti podložnikov. Z Vestfalskim mirom se je končala tudi 80 let trajajoča nizozemska osvobodilna vojna izpod oblasti Špancev. Z njim je prišlo do dokončnega priznanja sedmih severnih pokrajin (Združena Nizozemska).
Vestfalski mir je zarisal novi zemljevid Evrope, ki je veljal vse do Napoleonovih vojn.
Podpis mirovne pogodbe nizozemskih in španskih predstavnikov (delo nizozemskega slikarja Gerarda ter Borcha) – FOTO Wikipedia
