14. julija leta 1795 je v Ljubljani umrl pesnik, pisatelj, zgodovinar, dramatik in šolnik Anton Tomaž Linhart. Star je bil le 38 let.
Glavno mesto vojvodine Kranjske je imelo konec 18. stoletja okoli 14 tisoč prebivalcev z živahnim pristaniščem na Bregu, kjer je bilo med uradovalno nemščino in lokalno slovenščino mogoče slišati celo nizozemsko govorico. Prav na koncu Brega se je v palači najbogatejšega Ljubljančana barona Žiga Zoisa zbirala peščica razsvetljensko navdahnjenih mož, ki še danes predstavljajo gradnike slovenske identitete zaradi svoje predanosti, zavednosti in marljivosti. Med njimi je bil tudi Anton Tomaž Linhart, ki velja za začetnika domače dramatike in avtorja koncepta slovenske narodne zgodovine od Karantanije do sodobnosti. Rojstvo slovenske dramatike je tako neločljivo povezano z Linhartom, ki je priredil prvi dve dramski deli v slovenskem jeziku po francoskem in nemškem vzoru. Linhartova veseloigra Županova Micka je bila krstno uprizorjena prav v Stanovskem gledališču v revolucionarnem letu 1789, komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi pa zaradi državne cenzure šele po pomladi narodov leta 1848.
Radovljičan češkega porekla Anton Tomaž Linhart je večino svojega življenja preživel v Ljubljani, kjer je 14. julija 1795 prav na današnji dan prezgodaj zapustil svet. Slovenski dramatik, pesnik, šolnik in začetnik slovenskega znanstvenega zgodovinopisja je v zgodnji mladosti obiskoval jezuitsko gimnazijo in njene višješolske študije v Ljubljani. Mislil je celo postati menih, vendar si je po dveh letih bivanja v bližnjem samostanu v Stični kmalu premislil. Odpravil se je na Dunaj, kjer je poslušal na tamkajšnji univerzi predavanja znamenitega Sonnenfelsa, utemeljitelja moderne javne uprave. Ko se je vrnil v Ljubljani, je postal arhivar pri škofu. Od leta 1781 se je družil s slovenskimi preroditelji, prav tako pa se je zavzemal pri obuditvi Academie operosorum, kjer je imel otvoritveni govor. V njem se je zavzel za iskanje resnice in svobodo mišljenja. Kot visok deželni uradnik si je prizadeval za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani ter leta 1784 celo spisal spomenico. Iz njegove pobude je v Ljubljani leta 1791 nastala licejska knjižnica, predhodnica NUK-a. Bil je tudi šolski komisar v ljubljanskem okrožju in ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Uspelo mu je ustanoviti ljubljanski študijski konsens, obliko avtonomije ljubljanskih višjih šol – liceja, gimnazije in normalke. Prizadeval si je za obnovo leta 1785 ukinjenega filozofskega študija na liceju. Od leta 1791 dalje je bil tajnik kranjskega deželnega glavarstva. Svojo prvo igro Miss Jenny Love je napisal leta 1780, prvič pa je bila uprizorjena skoraj 200 let kasneje, leta 1967 ob stoletnici Dramatičnega društva v Drami SNG v Ljubljani. Linhart si je v Ljubljani sezidal hišo pod gradom na Streliški ulici, kjer stoji še danes. Po njegovi smrti je vdova hišo prodala in se z otroci preselila na Dunaj. Po njemu je mesto poimenovalo Linhartovo cesto v Savskem naselju in dvorano v Cankarjevem domu.
Radovljica je Linhartovo rojstno mesto (FOTO: Danijel Osmanagić)
