17. novembra leta 1796 je v Carskem selu pri Sankt Peterburgu umrla ruska cesarica Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika. Stara je bila 67 let. Pokopana je v katedrali Petra in Pavla v St. Peterburgu. Na prestolu jo je nasledil njen sin Pavel, ki pa je državi vladal le pet let.
Katarino Veliko štejemo za tipično vladarico evropskega razsvetljenega absolutizma v 18. stoletju. Tekom svojega 36-letnega vladanja je državo modernizirala, izboljšala njeno administracijo in Rusijo približala zahodnoevropskim državam. Ko je bila na oblasti, je Rusija odnesla več zmag v vojnah z Osmanskim cesarstvom ter občutno povečala obseg ruskega imperija (v vojnah z Osmanskim cesarstvom je predvsem treba omeniti pridobitev Krima). V tem času so rusko vojsko vodili odlični generali kot sta Aleksander Suvorov in Peter Rumjancev, ruski floti pa je poveljeval znameniti admiral Fjodor Ušakov. Skupaj s Habsburškim cesarstvom in Prusijo je sodelovala v vseh treh delitvah Poljske, ki je leta 1795 nehala obstajati kot neodvisna država. Rusija je v tem obdobju tudi kolonizirala Aljasko, ki jo je kasneje v 19. stoletju sicer prodala ZDA. Ruski imperij se je v drugi polovici 18. stoletja razširil tudi v centralno Azijo.
V Rusiji so leta 2008 predvajali TV serijo »Ime Rusije«, v kateri so prebivalci izbirali največjo osebnost v zgodovini države. Katarina Velika je končala na 11. mestu. Zaostala je med drugim za Aleksandrom Nevskim, Petrom Velikim, Stalinom in Leninom, bila pa je pred znamenitim carjem Aleksandrom II. “Osvoboditeljem”.
Katarina Velika, Jožef II. in Friderik Veliki dogovarjajo delitev Poljske (FOTO: Wikipedia)
