16. novembra leta 1831 je v pruskem Breslauu (današnji Wroclaw na Poljskem) zaradi posledic kolere umrl pruski general in predvsem vojaški teoretik Carl Phillip Gottlieb von Clausewitz. Star je bil le 51 let. Sprva je bil pokopan v Breslauu (Wroclaw), danes pa njegov grob leži na pokopališču Ostfriedhof v bližini nemškega mesta Magdeburg.
Poleg Antoniea Henrija Jominija ga štejemo za glavnega vojaškega teoretika obdobja Napoleonovih vojn, njegov doprinos vojaški misli pa lahko primerjamo samo še z delom antičnega kitajskega misleca San Tzuja. Postal je zelo znan tudi zaradi svojega znamenitega izreka »vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«. Clausewitzu pripisujemo status utemeljitelja klasične politične teorije vojne.
Zaradi osebne skromnosti, pretirane zahtevnosti do samega sebe in perfekcionizma je ostala ogromna večina Clausewitzevih spisov neznana javnosti vse do leta 1832 oziroma do njegove smrti. Osrednje mesto med temi spisi ima vsekakor delo O vojni (Vom Kriege). Ta knjiga je zanesljivo največja založniška uspešnica v vojaški znanosti – samo v nemščini je bila knjiga do sedaj izdana v več kot 20 izdajah; poleg tega pa je prevedena v vse večje svetovne jezike. Objavljena je bila v letih od 1832 do 1837 v 10 zvezkih. Prvi trije zvezki, objavljeni kot enotno delo z naslovom O vojni, so posvečeni teoriji, preostalih sedem pa vojaški zgodovini.
Clausewitz je tudi eden prvih teoretikov partizanske vojne oziroma ljudske vojne, kot jo sam imenuje. Čeprav je med Clausewitzevimi sodobniki o ljudski vojni razmišljal in pisal tudi Jomini, pa slednji v nasprotju s Clausewitzem ljudske vojne ni smatral za strateško obrambno sredstvo nekega naroda v boju za neodvisnost.
Pomen Clausewitzove vojaško teoretične ustvarjalnosti so skozi zgodovino tako prezirali kot poveličevali. Njegov prispevek k dialektičnemu obravnavanju vojne so cenili zlasti marksistični vojaški teoretiki in pisci. Lenin ga je označil za enega izmed najglobljih vojaških piscev. Ob tem pa je zanimivo, da Clausewitzeva misel, da je vojna samo nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, nikoli ni bila uvrščena na seznam »večnih« načel vojne, čeprav je zagotovo veliko pomembnejša kot številna načela drugih avtorjev, ki so doživela takšno priznanje. Clausewitz je tudi dobil sloves vojaškega teoretika, ki se ga pogosto citira, bolj redko pa študira.
Clausewitz je prispeval pravilno stališče o vrsti pomembnih vprašanj s področja veščine vojskovanja in s tem močno vplival na pravilni razvoj celotne veščine vojskovanja, zlasti pa vojaške teorije. Clausewitz je podal tudi jasno razmejitev med taktiko in strategijo, po kateri je taktika znanost o uporabi oboroženih sil v boju, strategija pa znanost o uporabi bojev za dosego cilja vojne.
Carl von Clausewitz, FOTO: Wikipedia (delo nemškega slikarja Karla Wilhelma Wacha)
