27. novembra leta 1865 se je v Svetem Gregorju pri Ribnici rodil slovenski politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek. V svoji dvajset let dolgi (1897-1917) politični karieri je bil poslanec v dunajskem parlamentu in kranjskem državnem zboru. Bil je član Slovenske ljudske stranke (SLS), čeprav ne vedno v isti liniji z njenim predsednikom dr. Ivanom Šušteriščem. Spor je vrhunec dosegel med prvo svetovno vojno, ko je bil Šušterišič poražen.
Krek je podpiral idejo združitve južnih Slovanov in sodelovanje s Hrvaško stranko prava Anteja Starčevića. Maja 1917 je bil predlagatelj t.i. Majniške deklaracije, s katero bi južni Slovani dobili svojo entiteto v okviru reformirane dežele, ki bi ji še vedno vladali Habsburžani.
Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi ga je ljubljanski škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v slovenske kraje, kjer je z raznimi akcijami in organizacijami na noge postavil obubožan kmečki stan, ob tem pa zgradil finančno, gospodarsko in prosvetno hrbtenico SLS.
Napisal je okoli 6.000 časopisnih člankov, knjigo Črne bukve kmečkega stanu (1895) in okoli 600 strani obsegajoče delo Socializem (1901). Po razglasitvi Majniške deklaracije je v naslednjih mesecih mnogo potoval po slovenskih deželah, Hrvaški, Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini s ciljem popularizacije tega načrta med južnimi Slovani. Bil je izredno spoštoval politik in borec za pravice Slovencev ter nasploh za ljudi iz nižjih slojev. Besede hvale mu je namenil celo povojni slovenski premier in jugoslovanski minister za gospodarstvo Boris Kidrič.
Umrl je zaradi izčrpanosti, ko se je vračal z enega od svojih potovanj, 8. oktobra 1917 v Šentjanžu pri Sevnici. Star je bil 51 let. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
Janez Evangelist Krek, FOTO Wikipedia
