Kraljevina Italija je vse od svojega nastanka leta 1861 imela Rim za svoje glavno mesto in je poskušala anektirati Papeško državo, katera je bila pod zaščito francoskega katoliškega kralja Napoleona III. Francoske enote so bile leta 1870 odpoklicane zaradi francosko-pruske vojne, kar sta izkoristila Viktor Emanuel II in njegov general Raffaele Cadorna. Številčno močnejša italijanska vojska, štela je okoli 50.000 vojakov, je brez odpora zavzela Lazio in se začela približevati Rimu. Vojska papeške države je štela manj kot 15.000 vojakov in papež Pij IX. je neuspešno poskušal organizirati intervencijo neke večje sile, katera bi ustavila italijansko vojsko (najbolj je računal na Avstro-Ogrsko). Pred vhodom v Rim je prišlo do manjših spopadov, v katerih je italijanska vojska izgubila 50, vojska lojalna papežu pa 20 vojakov. Po porazu se je papež Pij IX. preselil v Vatikan in razglasil, da je zapornik.
Julija 1871 so prestolnico iz Firenc preselili v Rim in s tem je bila dokončno končana združitev Italije, znana tudi pod imenom Risorgimento.
Zavzetje Rima – slika italijanskega slikarja Carla Ademolla, FOTO Wikipedia
