4. marca leta 1879 se je v Ljubljani rodil slovenski pesnik in pisatelj Josip Murn Aleksandrov. Bil je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Otona Župančiča.
Ker se je rodil kot nezakonski otrok, ga je pri starosti štirih let k sebi vzela Polona Kalanova. Po velikem ljubljanskem potresu (1895) sta se preselila v ljubljansko Cukrarno, kjer jima se je kmalu pridružil tudi hudo bolani Dragotin Kette. Kette in Aleksandrov naj bi tudi stavila kateri bo prej umrl. Kette je umrl leta 1899, dve leti kasneje pa je umrl še Aleksandrov, star šele 22 let. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu, pozneje pa prenesli v grob pesnikov slovenske moderne na ljubljanskih Žalah, kjer je pokopan skupaj s Cankarjem, Kettejem in Župančičem.
Dve leti po njegovi smrti je posthumno izšla zbirka njegovih del z naslovom Pesmi in romance. Zbirke Pesmi in romance, Lirske pesmi in Pisma pa je leta 1967 zbral in uredil Dušan Pirjevec v zbirki Topol samujoč.
