13. julija leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator Hinko Smrekar.
Likovni ustvarjalec Hinko Smrekar je najbolj znan predvojni grafik in ilustrator. Rodil se je ljubljanskemu postreščku na današnji dan leta 1883 v Ljubljani, tukaj tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, želja po študiju medicine pa zaradi revščine nikoli ni bila uresničena. Lotil se je študija prava, toda več kot prvega izpita ni naredil. Čeprav nikdar ni dokončal akademskega izobraževanja, si je sam pridobil obsežno znanje v različnih humanističnih vedah, poleg tega pa je bil tudi poliglot. Zaradi izjemnega slikarskega talenta se je popolnoma posvetil umetniškemu poklicu.
Bil je med ustanovitelji društva Vesna na Dunaju (1903), katerega člani, mladi slovenski likovniki, so si prizadevali uresničevati program: ustvarjati v pristno slovenskem duhu. S prav tako znanim slikarjem Maksimom Gasparijem je odšel v München, kjer sta skoraj dve leti študirala na zasebnih šolah. Zaradi pomanjkanja finančnih virov se je leta 1905 vrnil v Ljubljano, nato pa v Kranj k staršem, kamor so se preselili po velikonočnem potresu, ki je poškodoval njihovo družinsko hišo. Smrekar je tudi avtor prvega na slovenskih tleh izdanega taroka, t. i. »Slovanskega taroka«, natisnjenega med letoma 1910−1912. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican k vojakom, kmalu pa so ga obtožili za srbofila in ga zaprli. Med konfinacijo je hlinil duševno bolezen, ki pa ja je tudi osvobodila taborišč. V domači Ljubljani je živel kot svobodni umetnik in skozi risb izpovedoval svoj satirični odnos do vojne.
Po vojni se je uveljavil kot odličen karikaturist in sodeloval pri različnih časopisih. Posvetil se je upodabljanju sodobnih slovenskih umetnikov, znanstvenikov, politikov in drugih javnih delavcev, ki jim prav tako ni prizanašal. Satira mu je omogočala komentiranje trenutne politične in druge razmere, zato nam še danes njegove risbe tako prepričljivo pričajo o medvojnih dogodkih, dogajanju in osebnostih. Ilustriral in opremil je vrsto Cankarjevih knjig in drugih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Po materini smrti leta 1927 se je za stalno naselil v Ljubljani, njegovo življenje pa se je tragično končalo v času okupacije Slovenije. Septembra ga je ustavila italijanska patrulja in našla pri njem ilegalni Radio vestnik OF, zato je bil dva dni zatem brez sodnega postopka ustreljen v zloglasni Gramozni jami. Pokopan je v Spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah. Hinko Smrekar velja za začetnika slovenske umetniške grafike. Od leta 1993 se po njem imenuje nagrada za ilustratorske dosežke in Osnovna šola Hinka Smrekarja v Ljubljani.
Hinko Smrekar – avtoportret/risba (FOTO: Wikipedia)