7. oktobra leta 1900 se je v Beogradu rodila srbska, slovenska in jugoslovanska zdravnica in epidemiologinja Milica Valentinčič Petrović. Štejemo jo za začetnico slovenske medicinske mikrobiologije in parazitologije.
Svoje otroštvo, mladost in prve poklicne korake je kot zdravnica preživela v rojstnem mestu Beogradu. Že na gimnaziji in na medicinski fakulteti je blestela kot odlična dijakinja in študentka. Pri 27 letih se je zaposlila v Centralnem higienskem zavodu v jugoslovanski prestolici, kjer je največ delala v bakteriološko-serološkemu laboratoriju. Ukvarjala se je z izdelavo cepiv proti steklini, kozam, tifusu in griži ter obiskovala bakteriološke laboratorije v Avstriji, Italiji in Bolgariji.
Po dveh letih je bila premeščena v ljubljanski Higienski zavod, kjer je od leta 1929 tudi vodila bakteriološko-epidemiološki oddelek. Tukaj je proučevala diagnostiko leptospiroz in toksoplazmoz, uvajala nove metode dela, pomagala kolegom zdravnikom pri postavljanju pravih diagnoz kužnih bolezni, na terenu pa je preprečevala širjenje nalezljivih bolezni z imunizacijo (proti škrlatinki, davici, tifusu in griži).
Leta 1929 je končala še študij biologije, leta 1934 opravila prvo specializacijo iz higiene, leto kasneje pa je z drugo specializacijo postala prvi specializant iz bakteriologije in serologije. Že ob izbruhu druge svetovne vojne leta 1941 se je povezala s skupino aktivistov OF in partizane oskrbovala s sanitetnim materialom, denarjem in cepivom, ki ga je na skrivaj izdelovala sama, ter ponarejala izvide.
Po ustanovitvi popolne medicinske fakultete v Ljubljani leta 1945 je postala univerzitetna profesorica mikrobiologije. Ustanovila je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo (kasneje Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo) v prostorih bivšega Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice na Zaloški 4, kjer je delovala vse do upokojitve leta 1961 kot predstojnica. Organizirala je osnovno bakteriološko, parazitološko in serološko diagnostiko za potrebe Ljubljanskih kliničnih bolnic, z sodelavci pa so utrli pot sodobni bakteriologiji, virologiji, parazitologiji in imunologiji. V tem obdobju so se začela razvijati tudi temeljna in uporabna raziskovalna dejavnost.
Aktivno je sodelovala pri ustanovitvi Sekcije slovenskih mikrobiologov, ki je bila predhodnica današnjega Slovenskega mikrobiološkega društva. Učitelji in asistenti so sočasno vodili strokovno-raziskovalne in diagnostične laboratorije in izvajali pouk. Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih del, med njimi tudi prve slovenske učbenike s področja mikrobiologije. Poleg fakultetnega pedagoškega dela in vodila številne tečaje za medicinske sestre, tehnike, dentiste ter za bolničarje. Bila je med ustanovitelji številnih specializiranih laboratorijev, nenehno uvajala sodobne mikrobiološke in parazitološke metode ter vzgajala nove kadre. Za požrtvovalno in uspešno delo je prejela red dela III. stopnje, kasneje pa še red dela I. stopnje in leta 1963 Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Milica Petrović Valentinčič je umrla februarja 1965.
Mikrobiologinja in parazitologinja Milica Petrović Valentinčič (FOTO: Wikipedia)
