8. oktobra leta 1912 je Črna gora napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu, s čimer se je začela I. balkanska vojna. Ostale balkanske države – Srbija, Grčija in Bolgarija so se postavile v obrambo mali balkanski zaveznici in kmalu se je začela brutalna vojna, ki je potekala na treh frontah.
Po italijanskem napadu na Osmansko cesarstvo v Libiji leta 1911 in nezmožnosti dvora v Istanbulu, da se uspešno bojuje proti evropski velesili, so se balkanske krščanske državice opogumile in odločile, da zabijejo še zadnji žebelj v krsto Osmanskemu cesarstvu ter ga tako dokončno izrinejo iz Balkana in Evrope. Črna gora, Srbija, Grčija in Bolgarija so ustanovile t.i. Balkansko ligo. Velike sile (predvsem Francija in Avstro-Ogrska) so poskušale prepričati balkanske države naj ne začenjajo še ene vojne, ampak neuspešno.
V vojni, ki je trajala vse do maja 1913 je bilo Osmansko cesarstvo na večini bojišč popolnoma poraženo. Izgubili so Sandžak, Kosovo, Albanijo, Makedonijo in dele današnje Grčije. Velika Britanija, kot glavna svetovna sila, se je vključila v dogajanje na Balkanu in je posredovala pri podpisu Londonske pogodbe, ki je končala vojno 30. maja 1913. Bolgarija, ki je od držav članic Balkanske lige imela daleč največje izgube, je bila nezadovoljna s pridobitvami v vojni, zato je ostro protestirala. Srbija, ki je s pogodbo pridobila Kosovo, Makedonijo in dele Sandžaka, je še pred podpisom miru v Londonu, sklenila zavezništvo z Grčijo, kar je tlakovalo pot še II. balkanski vojni, v kateri so se Srbija, Črna gora, Grčija, Romunija in Osmansko cesarstvo spopadle z Bolgarijo. S pogodbo v Londonu je nastala tudi neodvisna država Albanija, s čimer so evropske sile želele preprečiti nastanek Velike Srbije. Srbska in grška armada sta se posledično morali umakniti iz Albanije, ki je do vojne bila del osmanske države.
V I. balkanski vojni je Osmansko cesarstvo izgubilo 50.000 vojakov, 75.000 jih je še umrlo zaradi raznih bolezni, 100.000 jih je bilo ranjenih, 115.000 pa so jih ujele sile Balkanske lige. Vojske držav Balkanske lige so štele 750.000 vojakov, kar je bilo več kot dva krat več od osmanske armade v evropskem delu imperija. Bolgari so zaradi bojevanj in bolezni izgubili 20.000 mož, medtem ko so izgube ostalih držav balkanske lige bile veliko manjše (Bolgari so imeli še 5.000 pogrešanih mož, 40.000 pa jih je končalo v osmanskem ujetništvu). Grki so v vojni izgubili 4.000 mož (imeli so še 10.000 ranjenih), Srbi pa 11.000 (imeli do še dodatnih 18.000 ranjenih).
Grški vojaki v I. Balkanski vojni (FOTO: Wikipedia)
