4. avgusta leta 1922 se je v Ljubljani rodil slovenski ekonomist, politik, pravnik in bivši partizan Janez Stanovnik. Bil je član predsedstva Socialistične republike Slovenije in zadnji predsednik predsedstva SR Slovenije. Od leta 2003 do 2013 je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Je nosilec Partizanske spomenice 1941 in več odlikovanj ter častni občan mesta Ljubljana. Leta 1983 je dobil Kidričevo nagrado za knjigo Mednarodni gospodarski sistem: od dominacije k enakopravnosti (1982).
Rojen je bil v družini očeta pravnika in politika Ivana Stanovnika in mame Ane. Ana je bila nečakinja nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. Oče je kot predstavnik levega krila Slovenske ljudske stranke v 20. letih prejšnjega stoletja bil ljubljanski podžupan. Janez Stanovnik je dokončal ljubljansko klasično gimnazijo in se leta 1940 vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani.
Ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, se ji je Stanovnik pridružil in postal član matičnega odbora. Februarja 1942 je odšel v Polhograjske dolomite k partizanom. Med vojno je opravljal večinoma politične naloge. Na Dolenjskem je moral blažiti napetosti med tamkajšnjimi krščanskimi socialisti in komunisti.
Stanovnik je konec 2. svetovne vojne dočakal v Beogradu kot šef kabineta Edvarda Kardelja. Udeležila sta se Pariške mirovne konference leta 1947. Študij s poudarkom na mednarodnih odnosih in ekonomiji je nadaljeval v Beogradu. Leta 1952 je bil imenovan za ekonomskega svetnika stalne misije FLRJ v OZN-u. Po vrnitvi v Jugoslavijo leta 1956 se je posvetil ekonomiji, čeprav je bil od leta 1958 tudi zvezni poslanec. Predaval je tako v Ljubljani na Ekonomski fakulteti, kot tudi na Inštitutu za družbene vede v Beogradu.
Njegovo delo v OZN-u ni ostalo neopaženo. V letih 1965 do 1967 je bil svetnik generalnega sekretarja Unctada (Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju) Raula Prebischa. Kasneje je v Ženevi opravljal delo Izvršnega sekretarja Ekonomske komisije OZN za Evropo. Skoraj ves čas službovanja (od 1972 do 1982) je imel tudi naziv generalnega podsekretarja OZN, kar je po rangu drugi človek te organizacije. Leta 1982 se je iz OZN-a upokojil.
V letih 1984 do 1988 bil član predsedstva SRS. Stanovnik je bil leta 1988 kandidat za predsednika predsedstva SRS in je v tekmi z Mojco Drčar Murko, Cirilom Zlobcem in Ivom Fabincem zmagal. Aprila 1990 je položaj predsednika predsedstva prepustil novemu, demokratično izvoljenemu predsedniku republike Milanu Kučanu.
Stanovnik je umrl 31. januarja 2020 v Ljubljani. Z vsemi vojaškimi častmi je bil pokopan 6. februarja 2020 na ljubljanskih Žalah.