25. novembra leta 1923 je v Rogaški Slatini umrl slovenski literarni vzgojitelj, pesnik, pripovednik, prevajalec, dramatik, pisatelj kritičnih in esejističnih spisov, satirik, mladinski pisatelj ter urednik Josip Stritar. Star je bil 87 let. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Navje.
Stritar je v šestdesetih letih 19. stoletja Slovencem razkril umetniško vrednost Prešerna in obenem pomembno vplival na razvoj slovenske nacionalne identitete. Pozneje je bil urednik prve slovenske literarne revije Zvon. Čeprav je večino življenja preživel na Dunaju, je bil spoštovan tudi v slovenskih deželah. Po razpadu Avstro-Ogrske je leta 1919 celo postal častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Med njegova pomembnejša dela v prozi spadajo Svetinova Metka (1868), Zorin (1870), Gospod Mirodolski (1876), Rosana (1877) in Sodnikovi (1878). Pisal je tudi poezijo, najbolj znani sta zbirki Pesmi (1869) in Dunajski soneti (1872).
V naši prestolnici Stritarjevo ime nosi ulica, ki vodi od Tromostovja do Mestnega in Ciril-Metodovega trga, nekdanja Špitalska ulica po nekdanjem na tej ulici stoječem špitalu oziroma bolnišnici.
Josip Stritar, FOTO Wikipedia