27. maja leta 1926 je v Tomaju za posledicami meningitisa umrl slovenski pesnik, kritik in publicist Srečko Kosovel. Star je bil le 22 let. Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju, ko je ponoči na postaji čakal vlak, prehladil in zbolel. Zdelo se je, da se bo pozdravil in za velikonočne počitnice se je lahko vrnil v Tomaj. Tu je ponovno zbolel in zdravniki mu več niso mogli pomagati.
Postal je znan kot pesnik Krasa in revolucije. Na njegovo delo so vplivale ideje oktobrske revolucije in italijanska zasedba Krasa, kateri je sledila prisilna italijanizacija slovenskega prebivalstva. Na njegovo umetniško ustvarjanje so močno vplivala tudi filozofska dela Friedricha Wilhelma Nietzscheja, Karla Marxa, Vladimirja Lenina in pisatelja Miroslava Krleže ter etika Klementa Juga. V svojem zelo kratkem življenju je napisal več kot 500 pesmi. Večina njegovih del je bil objavljena po II. svetovni vojni. Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo njegove konstruktivistične pesmi (t.i. konsi). Kosovelova zadnja dela pa niso bili t.i. konsi, temveč socialnorevolucionarna poezija, ki nosi ime integrali.
»Ker je ta kultura izgubila stik z življenjem, je izgubila tudi svojo življenjsko silo in upor, ki ga zmore le borec.« – Srečko Kosovel.
