26. julija leta 1934 je v Uncu pri Rakeku zaradi posledic možganske kapi, ki jo je doživel nekaj dni prej, umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister Vojanov. Star je bil 60 let. Ob prevozu njegovih posmrtnih ostankov z Unca v Maribor se je v Ljubljani in Celju poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, kjer so se od njega poslovili tisoči Mariborčanov in okoliških prebivalcev. Dva dneva po smrti so Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru, kjer je še danes njegov grob.
Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Izobrazbo si je pridobil na šolah v Avstro-Ogrski (leta 1890 se je vpisal na Dunajsko domobransko kadetnico). Vojaško kariero je začel leta 1894, takoj ko je končal šolanje, leto kasneje je že postal poročnik. Konec I. svetovne vojne je pričakal kot major. Ob koncu vojne in razpadu Avstro-Ogrske je novembra 1918 hitro mobiliziral slovensko prebivalstvo in ustanovil mariborski pešpolk ter razorožil nemške oddelke v mestu in posledično mesto pridobil za Jugoslavijo in Slovenijo. Pozneje je sodeloval še v bojih za severno mejo. Je dobitnik številnih avstro-ogrskih (jubilejni križec, bronasta vojaška zaslužna medalja), jugoslovanskih (red Karađorđeve zvezde, red belega orla, red Svetega Save) in tujih vojaških odlikovanj (češkoslovaški vojni križec). Vojaško kariero je končal z upokojitvijo leta 1923. Tedaj se je posvetil kulturnemu delovanju in se vrnil stari ljubezni – prozi ter izdal pesniško zbirko Kitica mojih (1929). Amatersko se je ukvarjal tudi s slikarstvom.
Spomenik posvečen Rudolfu Maistru v Ljubljani, avtor: Jakov Brdar (FOTO: Danijel Osmanagić)