27. marca leta 1941 sta se po podpisu protokola o pristopu Jugoslavije k Trojnemu paktu zgodila državni udar in odstavitev vlade Cvetković-Maček, ki je dva dneva pred tem na Dunaju podpisala sporazum s silami osi. Z razglasitvijo Petra Karađorđevića za polnoletnega kralja Petra II. z vsemi pravicami so sestavili novo vlado narodne sloge, ki jo je vodil Dušan Simović.
Državni udar je izvedla skupina prozahodno usmerjenih srbskih nacionalističnih oficirjev jugoslovanskega letalstva, ki so imeli podporo britanskih obveščevalnih služb. Velika Britanija je bila v tistem trenutku edina sila, ki se je še borila proti silam osi, zato si je prizadevala, da prepreči priključitev Jugoslavije Trojnemu paktu.
Demonstracije so postale znane pod sloganom “Bolje grob nego rob” in “Bolje rat, neko pakt” (Boljše grob kot suženj, Boljše vojna kot pakt). Komunistična partija Jugoslavije ni sodelovala pri izvedbi državnega udara, so se pa njeni podporniki množično pridružili protestom. Demonstracije je podprla tudi Sovjetska zveza, ki se je pripravljala na spopad z nacistično Nemčijo in je tako želela pridobiti čas za priprave na vojno. Deset dni po izvedbi državnega udara je Nemčija napadla Jugoslavijo, kar je za nekaj tednov odložilo načrtovan nacistični napad na Sovjetsko zvezo.
