17. aprila leta 1941 so v Beogradu na poveljstvu druge nemške armade podpisali kapitulacijo jugoslovanske kraljeve vojske. Brezpogojno kapitulacijo sta podpisala nekdanji zunanji minister Aleksandar Cincar-Marković in divizijski general Milojko Janković. Kralj Petar II. Karađorđević in vlada sta že pred tem pobegnila iz države in se kasneje nastanila v Londonu.
Kraljevina Jugoslavija je bila napadena s strani sil osi 6. aprila 1941. Vojna se je začela z bombardiranjem Beograda in ostalih večjih mest v državi. Temu je sledil nemški kopenski napad, kateremu sta se 11. aprila pridružili še Italija in Madžarska. Dan kasneje je bil Beograd že zavzet. Poveljstvo jugoslovanske armade je 14. aprila prosilo za premirje. Dva dneva kasneje so jugoslovanski predstavniki prišli v Beograd in 17. aprila podpisali kapitulacijo, katera je začela veljati naslednji dan. 19. aprila so v Jugoslavijo vkorakale še enote bolgarske vojske. V dvanajstih dnevih bojevanj so Nemčija, Madžarska in Italija izgubile približno 3500 mož, od tega so največ žrtev imeli Italijani. Sile osi so tudi izgubile okoli 60 letal. Jugoslovanske izgube so bile večje, umrlo je več tisoč vojakov in predvsem civilistov. Jugoslavija je v bojih izgubila 50 letal. Preko 350.000 vojakov je postalo vojnih ujetnikov. Zanimiv podatek je, da je bilo ob začetku vojne v Jugoslaviji od 165 generalov kar 161 srbske nacionalnosti.
Po koncu oboroženih spopadov je bilo jugoslovansko ozemlje razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo, nastali pa sta še kolaboratorski državni tvorbi Neodvisna država Hrvaška in Srbska vlada Narodne rešitve.
