23. oktobra leta 1942 se je v okviru bojev na severno-afriškem bojišču v II. svetovni vojni začela II. bitka pri El-Alameinu. Britanske enote so v večernih urah z artilerijo začele obstreljevati položaje sil osi. V naslednjih petih urah so izstrelile več kot pol milijona granat na nemške in italijanske položaje, preden se je začel napad pehote in tankovskih divizij.
Britanskim enotam sta poveljevala znameniti general Bernard Montgomery in Harold Alexander. Na voljo sta imela 200.000 vojakov iz praktično vseh delov britanskega imperija, 1.000 tankov in 900 topov. V operaciji je bilo vključenih še 750 britanskih in ameriških letal. Na drugi strani so nemške in italijanske sile štele približno 120.000 vojakov. Sile osi so imele precej manj tankov in topov (približno 500 tankov in 550 topov), imele pa so premoč v zraku saj so razpolagale z skoraj 900 letali. Enotam sil osi so poveljevali Erwin Rommel, Ettore Bastico in Georg Stumme, ki je v bitki izgubil življenje.
Bitka se je končala 11. novembra z britanskim zmagoslavjem. Sile osi so v bitki izgubile preko 30.000 mož, skoraj vseh 500 tankov, 250 topov in 85 letal. Britanske izgube so bile manjše – 13.500 mož, okoli 400 tankov, ter približno 100 letal (tako ameriških kot britanskih).
Bernard Montgomery je tako preprečil potencialni napad sil osi na Egipt, obvaroval sueški prekop in obenem naftna polja, ki so jih Britanci imeli pod nadzorom na Bližnjem vzhodu in Iranu. Zmaga zaveznikov v II. bitki pri El-Alameinu je napovedala preobrat v II. svetovni vojni. Sovjetska vojska je novembra 1942 sprožila obsežno ofenzivo proti silam osi v bitki pri Stalingradu, medtem ko so Britanci in Američani že pripravljali operacijo »Baklja« s katero so izgnali Nemce in Italijane iz severne Afrike.
Nemški vojni ujetniki po II. bitki pri El-Alameinu, FOTO: Wikipedia
