21. avgusta leta 1946 se je v Ljubljani začel proces proti generalu in nacističnemu kolaboratorju Leonu Rupniku.
Dobro leto po koncu druge svetovne vojne po zmagi zaveznikov nad nacifašizmom so podobno kot povsod po Evropi in svetu tudi pri nas sodili vodstvu slovenskih kolaborantov. Na ljubljanskem vojaškem sodišču se je pričelo 21. avgusta 1946 sojenje proti Leonu Rupniku, generalu kraljeve jugoslovanske vojske in predsednik ljubljanske pokrajine med nemško okupacijo. V sodnem procesu, ki je dobil ime Rupnikov proces in je trajal do 30. avgusta, je sodišče obsodilo Rupnika na smrt z ustrelitvijo, nemškega SS generala, ustanovitelja slovenskih domobrancev in nacističnega vojnega zločinca Erwina Rösenerja ter upravnika ljubljanske policije Lovra Hacina pa je sodišče obsodilo na smrt z obešenjem. Pobegli ljubljanski škof Gregorij Rožman je bil obsojen na odvzem prostosti in prisilno delo, enaka kazen pa je doletela tudi Miho Kreka, predsednika stranke SLS in člana medvojen begunske vlade v Londonu. Milku Vizjaku je bila odvzeta prostost za 20 let.
Po osamosvojitvi Slovenije so iz desnice prihajali pozivi, da naj bi šlo pri Rupnikovem procesu za montiran politični proces. Kljub temu, da je bila omenjena šesterica pravno, moralno in ideološko soodgovorna za državljansko vojno na Slovenskem in da je bil Rösener soodgovoren za poboje civilistov ter posmrtno obtožen na Nürnberških procesih za vojne zločine, je prišlo do pravne revizije sodnega postopka. Ljubljanska nadškofija je leta 2007 dosegla, da so rehabilitirali škofa Gregorija Rožmana, saj naj bi Vrhovno sodišče leta 2007 ugotovilo, da je povojno sodišče bistveno kršila kazenski postopek. 75 let po končani moriji pa so sodniki Vrhovnega sodišča v Ljubljani razveljavili sodbo proti Leonu Rupniku, dokazanemu antisemitu in odgovornemu za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča, češ da tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena.
Rupnikov proces (FOTO: Wikipedia)
