12. avgusta leta 2000 je v Barentsovem morju potonila ruska jedrska podmornica K-141 Kursk. V nesreči je življenje izgubilo vseh 118 mornarjev.
Podmornico Kursk so začeli graditi še v časih Sovjetske zveze leta 1990, dokončana pa je bila leta 1994. Bila je ena največjih sodobnih ruskih podmornic in imela je sloves, da je praktično nepotopljiva. Potem ko je bil spomladi leta 2000 Vladimir Putin izbran za predsednika, je ukazal prve večje pomorske vaje ruske mornarice vse od razpada Sovjetske zveze. V Barentsovem morju je na vajah sodelovalo 30 ladij in 3 podmornice severne ruske pomorske flote.
Kursk bi naj tekom vaj izstrelil dva torpeda proti poveljniški bojni ladji severne flote – Petru Velikem. Da je nekaj šlo hudo narobe, so prvi zaznali Norvežani. Dan kasneje so zahodne države in Izrael ponudile pomoč pri reševanju mornarjev, a so ruske oblasti pomoč sprva odklonile. 14. avgusta je prišlo prvo uradno sporočilo, da se je na Kursku zgodila »manjša nesreča«. Rusom je pri reševanju nagajalo slabo vreme in 17. avgusta so sprejeli pomoč britanskih in norveških pomorskih enot. 21. avgusta so norveški potapljači potrdili, da noben od mornarjev ni preživel nesreče. 23. avgust so razglasili za dan žalovanja v Rusiji.
