3. avgusta leta 2008 je zaradi odpovedi srca v Moskvi umrl sovjetski in ruski pisatelj in zgodovinar, Aleksander Isajevič Solženicin. Star je bil 89 let. Pokopan je v pravoslavnem samostanu Donskoj v Moskvi.
Bil je velik kritik oktobrske revolucije, socializma, ateizma in vsega kar je bilo povezano z sovjetsko državo. V Sovjetski zvezi je uspel izdati le eno delo: En dan v življenju Ivana Denisoviča (1962). Ostala njegova pomembna dela so Prvi krog (1968), Rakov oddelek (1968), Avgust 1914 (1971), Arhipelag Gulag (1973), niz Rdeče kolo (1983). Leta 1970 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za književnost, ki pa jo je lahko prevzel šele leta 1974, po izgonu iz Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov mu je leta 1990 povrnil sovjetsko državljanstvo, v Rusijo pa se je vrnil leta 1994 po razpadu Sovjetske zveze. V zadnjih letih življenja je postal podpornik ruskega predsednika Putina za katerega je izjavil, da imata podobno (negativen) pogled na oktobrsko socialistično revolucijo leta 1917 ter da skupaj podpirata vpliv pravoslavne cerkve v moderni ruski družbi. Po smrti so v Rusiji po njem poimenovali številne ulice, avenije in trge.
Solženicin leta 1974 v Zahodni Nemčiji (FOTO: Wikipedia)