12. julija leta 1941 sta Sovjetska zveza in Velika Britanija v Moskvi podpisala sporazum o vzajemni pomoči. Sporazum je sledil le tri tedna po napadu sil osi na Sovjetsko zvezo (22.06.1941 – operacija Barbarossa). V tem trenutku sta se proti silam osi v Evropi borili le še Velika Britanija in Sovjetska zveza.
Za Sovjetsko zvezo je sporazum podpisal zunanji minister Vjačeslav Molotov, za Veliko Britanijo pa Stafford Cripps, britanski veleposlanik v Moskvi. Cripps je bil ključen za sklenitev sporazuma med državama, saj je bil član laburistične stranke in podpornik idej marksizma-leninizma. Ko je Winston Churchill prevzel vodenje britanske vlade leta 1940 je sestavil vlado narodne enotnosti v katero je povabil tako članke konservativne, kot laburistične stranke. Crippsa je nato kot predanega socialista imenoval za veleposlanika v Moskvi, da bi lahko poboljšal odnose z Stalinom, kar se je obrestovalo leto kasneje z britansko-sovjetskim sporazumom proti nacistični Nemčiji.
Sporazum med državama je določil, da nobena država ne bo sklenila separatnega miru z Nemčijo, da bodo kolaboratorjem po vojni sodile domače oblasti, ter da bodo po vojni Poljska, Čehoslovaška in Jugoslavija spet obnovljene kot države. Sporazum je tudi določil vojaško sodelovanje z državama in britanska vlada je mesec kasneje iz Škotske že poslala prvi konvoj vojaške in ekonomske pomoči v severno sovjetsko pristanišče Murmansk. Z sporazumom so bile »odblokirane« tudi vse restrikcije v trgovanju med obema državama. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta zavezništvo nagradili že maja naslednje leto z t.i. sporazumom »O dvajset letni vzajemni pomoči med Združenim kraljestvom in Zvezo sovjetskih socialističnih republik«.