27. oktobra 1917 je general Luigi Cadorna ukazal umik italijanske vojske čez reko Tilment, kar je pomenilo zmagoslavje centralnih sil v 12. soški bitki.
Po 11. italijanskih ofenzivah, ki so potekale vse od odprtje soške fronte spomladi 1915, so se centralne sile jeseni 1917 odločile za protinapad. Avstro-ogrski vojski so se pridružile še nemške enote pod poveljstvom generala Otta von Belowa. Skupaj z avstro-ogrsko vojsko pod poveljstvom Svetozarja Borojevića in Johanna Ritterja von Henriqueza so 24. oktobra 1917 ob 2. uri zjutraj napadli italijanske položaje z bojnimi plini in močnim topniškim napadom. Ob osmi uri je sledil še napad pehote v smereh Bovca, Tolmina in Kobarida. V napadu so sodelovale tudi posebne nemške enote iz Bavarske in Baden Wurtemberga, usposobljene za bojevanje v gorah. V ofenzivi je sodelovalo 350.000 vojakov centralnih sil, ki so imeli podporo več kot 2.200 topov. Na drugi strani so Italijani branili položaje z 400.000 vojaki. Obe strani sta imeli približno enako število topov.
Centralne sile so fokusirale svoj napad na del fronte, ki jo je branila italijanska armada pod poveljstvom generala Luigija Capella. Nemški poveljniki so ugotovili, da bo tam najlažje razbiti italijanske obrambne položaje. 27. oktobra, malo po polnoči, ko je Cadorna izvedel za padec Breškega Jalovca, je ugotovil, da je poraz neizbežen, zato je ukazal popoln umik s fronte. Urejen umik italijanske vojske se je sprevrgel v panični beg, umikajoči vojski pa se je pridružilo še 400.000 civilistov. Zaradi poraza je morala Italija začasno izstopiti iz vojne, da bi se obranila napadalcev, pa je morala za pomoč zaprositi še antanto. Težko poražena italijanska vojska je uspela stabilizirati fronto na reki Piavi šele ob pomoči šestih francoskih in petih britanskih divizij (konec ofenzive 19.11.1917).
Nemci so v tej bitki preizkusili tudi izpopolnjeno taktiko hitrega manevrskega vojskovanja, ki so ga neuspešno izvedli že leta 1914 ob napadu na Francijo. Spopad je v propagandne namene dobil ime čudež pri Kobaridu, saj niti centralne sile niso pričakovale, da bo napad tako zelo uspešen. Italija je z avstro-ogrskim in nemškim prebojem soške fronte pri Kobaridu doživela najtežji poraz v celotni vojni.
Centralne sile so v 12. soški bitki imele 70.000 mrtvih ali ranjenih vojakov. Italijani so izgubili nekaj več kot 10.000 vojakov, obenem pa so imeli še 30.000 ranjenih. Približno 270.000 Italijanov je po bitki postalo vojnih ujetnikov centralnih sil.
Rovi iz I. svetovne vojne pri Kolovratu v bližini Kobarida, FOTO: Danijel Osmanagić