Idrijski muzej vabi na predavanje iz cikla Muzejski večeri, ki bo v torek, 24. februarja 2015, ob 18. uri v predavalnici Osnovne šole Idrija. O vojnih zločinih avstroogrske soldateske med prvo svetovno vojno bo predaval zgodovinar in politolog Miha Sluga.
Ekscesi avstroogrske armade v Galiciji in na Balkanu med velikim svetovnim spopadom v letih 1914–1918 pričajo, da habsburška monarhija svoje zadnje vojne nikakor ni vodila na »viteški« način. Ko je poleti in jeseni 1914 oborožena sila njegovega cesarskega in kraljevega veličanstva pretrpela težke udarce in so ruske sile prodrle globoko v Galicijo ter grozile, da se bodo usule čez Karpate, so bili merodajni krogi v monarhiji »prisiljeni«, da podvomijo v zanesljivost in zvestobo svojih lastnih podanikov.
Obsežna pooblastila vojaškim oblastem ter vrsta izrednih zakonov so močno omejili svoboščine državljanov in najhujše posledice na novo uzakonjenega brezpravja so občutili prebivalci izpostavljenih predelov ob mejah z ruskim carstvom in malo srbsko kraljevino. V prvih so žrtev pavšalnih obsodb sodelovanja s sovražnikom največkrat postali pravoslavni Ruteni, ki so jih samovoljne vojaške instance v tisočih pošiljale na vislice.
Podobno je bilo v habsburški Bosni, še huje pa na zasedenih področjih sosednje Srbije, ki je postala prizorišče surovega ravnanja s srbskimi vojnimi ujetniki, plenjenja, represalij in ponekod tudi pravih pokolov civilnega prebivalstva. Povrhu to niso bili samo občasni in osamljeni primeri, temveč so bili ti zločini posledica premišljeno sprejete odločitve, da se v vojno na Balkanu – povsem v slogu Serbien muss sterbien propagande – vodi kot kazensko ekspedicijo. Avstroogrska je tako na vzhodnih frontah Evrope udejanila politiko brezobzirnosti, s katero je sicer skušala le prikriti svojo šibkost zaradi notranjih nacionalnih napetosti, a je hkrati sprostila val nasilja, ki je v še mnogo bolj barbarski različici izbruhnil v naslednji svetovni vojni.
