19. februarja leta 1923 je v Ljubljani umrl pisatelj, odvetnik, politik, sokol, časnikar, gospodarstvenik, liberalec in ljubljanski župan Ivan Tavčar. Že kot dijak na ljubljanski in novomeški gimnaziji je pričel z literarnim ustvarjanjem, kot študent dunajske pravne fakultete pa je pričel tudi z objavljanjem v slovenskih revijah. Tavčar velja za izjemnega slovenskega književnika, saj je zapustil številne povesti, romane in druge literarne mojstrovine. Po končanem študiju se je ustalil v Ljubljani, kjer je tudi opravljal delo samostojnega odvetnika. Tavčar je bil nadvse aktiven v političnem, kulturnem, gospodarskem in družbenem življenju. Predsedoval je Dramatičnemu društvu in prvemu slovenskemu kolesarskemu društvu Klub slovenskih biciklistov, soustanovitelj društva Pravnik, Pisateljskega podpornega društva in Društva slovenskih književnikov in časnikarjev ter bil starosta Ljubljanskega Sokola. V gospodarstvu je pustil sled kot soustanovitelj Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke, prve samostojne slovenske banke. Bil je tu član večih nadzornih in upravnih svetov. Zaslužen je za postavitev kipa Primoža Trubarja v Ljubljani, ki sta ga financirala Ivan Hribar in njegova žena Franja Tavčar, osrednja ženska osebnost na Slovenskem na prelomu v 20. stoletje. Tavčar je bil liberalni poslanec v kranjskem deželnem zboru, v Državnem zboru na Dunaju, kjer je zastopal mesto Ljubljana ter ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico, leta 1918 ob nastanku Države SHS pa tudi minister za prehrano v prvi slovenski narodni vladi. Bil je tudi jugoslovanski ustavodajni poslanec. V ljubljanski mestni politiki je deloval skoraj 40 let, leta 1884 je bil mestni svetnik, leta 1909 ljubljanski podžupan, od leta 1911 do 1921 pa tudi ljubljanski župan. Za njegove zasluge ga je mestni svet ljubljanski leta 1921 imenoval častnega meščana Ljubljane. Njegova hiša na Bregu 10 še vedno stoji, po njem pa je mesto Ljubljana poimenovala tudi Tavčarjevo ulico.
Mladi Ivan Tavčar, naslikal Jurij Šubic (FOTO: Wikipedia Commons)
