13. oktobra leta 1913 se je v Kostanjevici na Krasu rodil dramatik, pisatelj, pesnik in publicist Igor Torkar (pravo ime Boris Fakin).
Družina se je, kot večina zavednih Slovencev, med njimi mnogi učitelji, zaradi pritiska Italije, izselila iz rodne Primorske najprej v Maribor, nato v Ribnico na Dolenjskem, kjer je mali Boris obiskoval osnovno šolo. Leta 1932 je maturiral na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa 1551 na ljubljanski univerzi. Bil je član, oz. podpredsednik »Akcije za novo univerzitetno knjižnico« in je zasadil eno od lopat za začetek gradnje. Ob začetku druge svetovne vojne je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani.
Med vojno je od vsega začetka sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju (NOB). Organiziral je zbiranje raznovrstnega materiala in denarja za Osvobodilno fronto. Medtem, ko je čakal na zvezo, da bi odšel v partizane, so ga domači sodelavci okupatorja kot aktivista OF izdali in konec leta 1943 so ga Nemci odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je trpel do konca vojne.
Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, 8. aprila 1948 pa je bil aretiran in na montiranih dachauskih procesih obsojen kot gestapovski agent na šest let zapora s prisilnim delom, na zaplembo vsega premoženja in izgubo državljanskih pravic. Po pritožbi so mu kazen zvišali na dvanajst let. Štiri leta in štiri dni je prebil v ječah (od tega 18 mesecev v samici), 12. aprila 1952 so ga pogojno izpustili. Dve leti ni dobil službe, prepovedali so mu tudi objavljati.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman Umiranje na obroke velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Leta 1971 je bilo s kratko, skopo pravno utemeljitvijo ugotovljeno, da so dachauski procesi temeljili na neresničnem gradivu. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani je bila julija 1971 krivična obsodba proti Borisu Fakinu v celoti razveljavljena, potrjena je bila pravna rehabilitacija, šele leta 1986 pa tudi politična rehabilitacija. Umrl je 1. januarja leta 2004 v Ljubljani.
Igor Torkar (FOTO: Wikipedia)