Grad Jama v Zgornji Šiški, nekdanjem predmestju Ljubljane, ima pestro in dolgo zgodovino. Nahajal se je ob Vodnikovi cesti, nasproti znane Vodnikove domačije, danes pa na njegovem mestu stoji Bolnica Petra Držaja.
Spomenik padlim vojakom 17. pehotnega pešpolka “kranjskih Janezov” je med prvo svetovno vojno izdelal Svetoslav Peruzzi, dokončal pa Lojze Dolinar.
Letos obeležujemo 50 let od t. i. praške pomladi, enega od najpomembnejših dogodkov v Evropi v drugi polovici 20. stoletja.
Znamenita fotografija münchenskega shoda v podporo vojni proti Rusiji z začetka avgusta 1914, na kateri naj bi bil razločno viden Adolf Hitler, že vrsto let zbuja dvome in debate strokovnjakov.
Ljubljansko telovadno društvo Sokol I je nastalo leta 1907, po tem ko je na pobudo gimnazijskega profesorja in liberalnega politika dr. Pavla Pestotnika iz Ljubljanskega Sokola izstopila manjša skupina mlajših sokolov.
Letos obeležujemo 70 let od spora Tito – Stalin, znan tudi kot Informbirojevski spor. Ta dogodek je pomembno vplival na nadaljnji ekonomsko-ideološko-politični razvoj Jugoslavije in na zunanjo politiko, ki sta jo vodila Tito in Jugoslavija vse do razpada države leta 1991.
V letu 2018 bomo obeležili 75 let od prelomnih dogodkov v Jugoslaviji med II. svetovno vojno, katerim se bomo posvetili tudi na našem portalu. Tokrat je na vrsti bitka na Sutjeski.
Rubrika »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani« opisuje skupnosti, ki so živele ali še živijo v slovenski prestolnici. Nazadnje smo pisali o Židih, tokrat pa je na vrsti ruska in rusko govoreča skupnost, ki je na našem prostoru prisotna že več kot 200 let.
Prvi dan septembra leta 1928 je začela delovati Radijska postaja Ljubljana, predhodnica Radia Ljubljana.
V letu 2018 bomo obeležili 75 let od prelomnih dogodkov v Jugoslaviji tekom II. svetovne vojne. Slednjim se bomo posvetili tudi na našem portalu, začenjamo pa z »bitko na Neretvi«, ki je potekala od 20. januarja do sredine marca leta 1943.
V letu 2018 bomo obeležili 110 let od ustanovitve Slovenske filharmonije. V naši rubriki »Kulturne sledi manjšin v Ljubljani«, se bomo zato posvetili osebnosti, ki je v filharmoniji pustila neizbrisen pečat.
Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so s svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Gustav Mahler, svetovno znan skladatelj, dirigent in pianist.
English (UK) 
Slovenščina