V letu 2018 obeležujemo 75. let prelomih dogodkov v Jugoslaviji med II. svetovno vojno, katerim se posvečamo tudi na našem portalu. Po »bitki na Neretvi« in »bitki na Sutjeski« je tokrat na vrsti »drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu«.
Sprememba vojnega stanja na bojiščih v Evropi (zmagi Rdeče armade v bitki pri Stalingradu in Kursku ter obsežna sovjetska protiofenziva na vzhodu) in na Pacifiku (poraz Japoncev v bitki pri Guadacanalu), zavezniško osvajanje severne Afrike v začetku leta 1943, predvsem pa kapitulacija Italije septembra 1943, so vplivale tudi na politično delovanje KPJ. Vse več vodilnih članov NOB je bilo prepričano v zmago protifašistične koalicije v vojni, zato so začeli s postavljanjem temeljev za izgradnjo bodoče jugoslovanske države.
Dogovorili so se, da bo II. zasedanje (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) AVNOJ potekalo v bosanskem mestu Jajce (I. zasedanje je potekalo v bosanskem v Bihaću 26. novembra 1942). Jajce je staro bosansko srednjeveško mesto, ki leži v dolini reke Vrbas. V času srednjega veka je bila tudi prestolnica bosanskih kraljev, ki so bili v sorodstvenih povezavah s Celjskimi grofi. V času II. svetovne vojne je mesto večkrat zamenjalo lastnika. Sprva so ga osvobodili partizani leta 1942, a so ga Nemci do konca leta ponovno zasedli. Partizani so mesto ponovno prevzeli 17. avgusta 1943.
Zasedanje zgolj eno noč
Poziv delegatom, da se udeležijo II. zasedanja AVNOJ-a sta poslala Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije (CK KPJ) in Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ), takoj po kapitulaciji Italije. Ker so bili partizani v tem času v Jajcu že skoraj tri mesece, je bilo mesto logična izbira za izvedbo zasedanja. Datum je bil določen za 29. november, zaradi nevarnosti letalskega napada, pa je bilo odločeno, da bo zasedanje trajalo samo eno noč.
V Jajce so prišli delegati iz vseh delov Jugoslavije. Večina so bili predstavniki Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prisotni pa so bili tudi delegati in pripadniki raznih političnih strank, vse od Hrvaške kmečke stranke, Jugoslovanske muslimanske organizacije, Srbske kmečke stranke. Vse skupaj je bilo na II. zasedanju prisotno 142 delegatov.
Glavne odločitve poslancev/svetnikov so bile naslednje:
– Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije se konstituira v zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije, kot vrhovni predstavnik naroda se vzpostavlja Narodni komite osvoboditve Jugoslavije – NKOJ.
– Jugoslovanski begunski vladi se prepoveduje vrnitev v državo v času vojne. Enako velja za kralja Petra II. Karađorđevića. Po koncu vojne bo narod odločil ali si želi za državno ureditev republiko ali monarhijo.
– Jugoslavija se mora zgraditi na demokratičnem principu kot državna skupnost enakopravnih narodov. Jugoslavija bo urejena na federativnem principu, v kateri bo šest enakopravnih republik (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija) in pet priznanih narodov (Muslimani so kot narod bili priznani z amandmaji na ustavo v koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja).
– Vsaka republika bo dobila svojo novo zastavo in grb.
– Po posebni odločitvi AVNOJ-a se Josipu Brozu Titu dodeli naziv »maršal Jugoslavije« na osnovi predloga slovenske delegacije. Obenem je Josip Broz Tito imenovan za predsednika vlade Jugoslavije.
– Potrditev odločitev vodij NOB-a da se Sloveniji in Hrvaški priključijo ozemlja poseljena z jugoslovanskimi narodi, ki so po I. svetovni vojni ostale pod Kraljevino Italijo.
– Odločitev o formiranju komisije za preiskovanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih domačih kolaboratorjev, predvsem četnikov ter ustašev.
– Vse odločitve sprejete na I. zasedanju AVNOJ-a v Bihaću so potrjene tudi v Jajcu.
Tlakovana pot novi ureditvi države
Soglasno je zavrnjena možnost ponovnega vzpostavljanja unitarne monarhije in postavljena je pot nove družbe in države, ki se je začela graditi tekom NOB-a in upora proti okupatorjem. Na II. zasedanju AVNOJ-a so bile sprejete odločitve, s katerimi je bilo zaključeno ustvarjanje nove Jugoslavije, ki je obenem dobila še svoj parlament in vlado.
Drugo zasedanje AVNOJ-a je potekalo prav v času Teheranske konference, na kateri so se prvič srečali veliki trije – Josif Visarionovič Džugašvili Stalin, Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt.
Odločitvam AVNOJ-a je sprva nasprotoval britanski premier Winston Churchill, saj je bila odločitev, da se kralju prepove povratek v domovino, naslovljena prav na njega. Kraljeva vlada je v tem času bivala v Londonu in Britanci so poltiho upali na ponovno vzpostavitev monarhije in zmago četnikov v vojni na področju Jugoslavije. S strani Sovjetske zveze, nekega pravega odgovora ni bilo, saj jugoslovanska stran Moskve niti ni obvestila o zasedanju. Po koncu zasedanja je bil le poslan telegram v Kremelj, v katerem se sovjetsko vodstvo obvešča o odločitvah, ki so bila sprejeta na II. zasedanju AVNOJ-a.
Velesile podprejo partizane
Medtem so se Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija v Teheranu dogovorile, da začnejo vojaško in logistično podpirati partizane v Jugoslaviji ter jih dokončno priznali kot edino gibanje, ki se bori proti silam osi v okupirani Jugoslaviji. Odločitve AVNOJ-a so dobile tudi veliko publiciteto v sredstvih informiranja tako v zavezniških kot v nevtralnih deželah in so pozitivno vplivale na poboljšanje sodelovanja z ostalimi osvobodilnimi gibanji v ostalih sosednjih okupiranih državah.
Kot prvi odgovor na odločitve II. zasedanja AVNOJ-a so leta 1944 predstavniki JVvO (Jugoslovanska vojska v domovini, srb.-hr. Jugoslovenska vojska u otadžbini – JVuO) oziroma ravnogorsko gibanje – četniki organizirali kongres v vasi Ba v Srbiji (Svetosavski kongres). Na njem so sprejeli resolucijo, popolnoma nasprotno avnojski deklaraciji, saj so se zavzeli za obnovitev monarhistične Jugoslavije, ki bi temeljila na »trialističnem federativnem principu«.
Praznik dan republike
Po koncu vojne so jugoslovanski narodi 29. november slavili kot glavni državni praznik – dan republike. V jugoslovanskem državnem grbu pa je pisalo 29.XI.1943, kar je prebivalce spominjalo na II. zasedanje AVNOJ-a. Na slednjega je prav tako spominjal bankovec za 5000 dinarjev, ki je bil izdan po smrti Josipa Broza Tita. Na eni strani je bil portret Tita, na drugi strani ilustracija mesta Jajce. Še danes ob obletnici zasedanja mesto obišče na desetine tisoče ljudi. Zanimivo je, da so poleg domačinov Bosancev, najbolj pogosti obiskovalci prav Slovenci, država Slovenija pa je od vseh držav bivše Jugoslavije namenila največ sredstev za obnovitev muzeja AVNOJ-a v Jajcu.
Za konec naj dodamo še, da sta se malo pred II. zasedanjem AVNOJ-a zgodila še dva pomembna kongresa. 25. novembra 1943 je potekal ZAVNOBIH (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Bosne i Hercegovine, slov. Državni antifašistični svet narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine), na katerem je bila sprejeta odločitev o ponovnem vzpostavljanju državnosti BiH, kar je nekaj dni kasneje potrdil tudi AVNOJ.
Pred tem je 20. novembra 1943 potekal tudi ZAVNOS (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Sandžaka, slov. Državni antifašistični svet narodne osvoboditve Sandžaka), na katerem so delegati v Sandžaku sprejeli odločitev o formiranju Sandžaka kot enakopravne republike v okviru nove Jugoslavije. Ampak črnogorski delegati niso obvestili delegate ZAVNOS-a o II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, na kateremu potem predstavniki Sandžaka niso prisostvovali in s tem je bilo konec sanj o avtonomiji v novi Jugoslaviji. ZAVNOS je bil ukinjen marca 1945, še dandanes pa je Sandžak razdeljen med Srbijo in Črno Goro.