Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki s svojim delom so ali še vedno vplivajo na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Francesco Robba.
Francesco Robba je bil italijansko-beneški baročni kipar, ki je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Rodil se je 1. maja 1698 v Benetkah. V času njegove mladosti (1711–1716) je bil njegov učitelj in mentor beneški kipar Pietro Baratta, ki je ustvarjal od Vidma, Benetk pa vse do St. Peterburga.
Leta 1717 je k istemu kiparju odšel tudi njegov mlajši brat Nicolo, medtem ko se je Francesco leta 1720 preselil v Ljubljano. Tu je delal pod mentorstvom ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja in se leta 1722 poročil z njegovo hčerko Terezo. Leta 1727 je po tastovi smrti v Ljubljani prevzel kamnoseško delavnico in z tem prevzel tudi njegovo klientelo.
Častni meščan Ljubljane
Njegov talent in dela je že leta 1729 pohvalil nadškof in princ Esztergoma, Emmerich Esterhazy. Kmalu je postal častni meščan Ljubljane, leta 1743 pa član mestnega sveta. Dve leti kasneje je postal »deželni inženir« Kranjske. Kljub mnogim projektom na Kranjskem je pogosto potoval v rodne Benetke, saj ni želel izgubiti stika z domovino. S tem je spremljal tudi razvoj baroka v srednji Italiji, Benetkah in Rimu.
Njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani je Vodnjak treh kranjskih rek, ki predstavljajo Savo, Ljubljanico in Krko. Poleg t.i. Robbovega vodnjaka je treba še omeniti Narcisov vodnjak, glavni oltar v Uršulinski cerkvi, oltar v ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja, kip Sv. Janeza Nepomuka na fasadi cerkve Sv. Florjana v Ljubljani (1727), stranski oltar in kipe v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani (1736) in glavni oltar v Frančiškanski cerkvi.
Robbov vodnjak
Zadnje desetletje Robbovega dela v Ljubljani so zaznamovale številne pravde povezane z dolgovi, ki si jih je nakopičil in obupani poskusi, da od mesta iztrži čim več denarja za vodnjak, ki so ga po dobrih osmih letih dela leta 1751 postavili na Mestni trg. Zaradi prevelikega števila nedokončanih del so mu se izmuznila nekatera naročila po kranjskih mestih in pomembni projekti kot so nastavek oltarja za Nazarje ali velika fontana v Trstu.
Poleg Ljubljane je Robba deloval še v Celovcu in Zagrebu. Leta 1755 je zapustil kranjsko prestolnico in se preselil v Zagreb. Tam je 24. januarja 1757 umrl, medtem ko nasprotno strokovnjak za barok Blaž Resman v svojem članku objavljenem leta 2001 navaja, da je Robba umrl v Ljubljani. Več o življenju in delovanju Robbe lahko preberete v knjigi Mateja Klemenčiča, Francesco Robba – Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani (2013).