Večina Ljubljančanov danes zagotovo ve, da je Hotel Slon že desetletja eden najbolj luksuznih hotelov v naši prestolnici, številni pa ne vedo kako je pravzaprav dobil ime.
V začetku leta 1552 je v Ljubljani prenočil tedanji avstrijski nadvojvoda in bodoči cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimiljan II. Potoval je iz Španije v cesarsko prestolnico Dunaj, na poti pa se je najprej ustavil v Trentu, kjer je potekal znameniti tridentinski koncil, nato pa še v Ljubljani. Ampak na tej poti ni potoval sam. V svojem spremstvu je nadvojvoda Maksimilijan imel slona!
Leta 1548 se je Maksimilijan poročil z Marijo Špansko, znana tudi kot Marija Avstrijska. Zakon je uredil cesar Karel V. s ciljem utrditve vezi s špansko vejo Habsburžanov. Maksimilijan II. in njegova žena Marija, ki sta po poroki Španiji vladala kot regenta, sta slona dobila kot darilo od portugalskega kralja Janeza III. Slon je dobil ime Sulejman, po osmanskem sultanu Sulejmanu I. Veličastnemu, ki je bil v tistem času, ob protestantskem gibanju in šmalkaldenski zvezi, najhujši sovražnik Habsburške monarhije. Udomačiti tako močno žival kot je bil slon Sulejman, je zato imelo tudi simbolen pomen.
Kot omenjeno, se je Maksimiljan na svoji poti v cesarsko palačo Hofburg na Dunaju ustavil tudi v Ljubljani. Maksimilijanov slon je v Ljubljani prenočil v bližini Špitalskega mostu, kjer je danes Tromostovje. Vsa Ljubljana in okolica sta bili na nogah, ko se je razvedelo novica, da je v mestu mogoče videti slona. Ljudje so se množično zatekali k gostilni, ki je imela tako nenavadnega in predvsem osupljivo velikega gosta, za večino še nikoli videnega.
Ko je slon Sulejman prišel na Dunaj je dobil podoben sprejem in mogočna žival je očarala številne, predvsem pa slikarje in pesnike. Slon Sulejman je žal umrl decembra že leta 1553, le dobro leto in pol po prihodu v prestolnico monarhije.
Najprej le gostišče
Ker je spomin na slona Sulejmana živel še naprej, so gostišče, kjer je bival, poimenovali Pri Slonu (nemško Beim Elefanten). Gostišče je postalo tako znano, da je skozi čas zraslo v enega najimenitnejših ljubljanskih hotelov. Iz načrta Ljubljane iz leta 1754 je na lokaciji današnjega hotela narisana hiša, v kateri naj bil leta 1765 že deloval hotel.
Sredi 19. stoletja je bilo zgrajeno novo hotelsko poslopje. V hotelu so bile od leta 1853 parne kopeli, v pritličju je od leta 1860 kavarna, ki je bila leta 1964 temeljito prenovljena. V hotelu Slon je imela do leta 1863 prostore tudi Narodna čitalnica. Ta se je nato preselila čez cesto v nekdanjo Koslerjevo palačo, ki so jo porušili ob širitvi današnje Slovenske ceste in gradnji stavbe Konzorcija. Hotel je preživel tudi znameniti ljubljanski potres, ki je leta 1895 prizadel prestolnico Kranjske. Današnja zgradba hotela Slon je bila zgrajena v letih 1937-38 po načrtu arhitekta Stanislava Rohrmanna.
Ulica od hotela do reke Ljubljanice se je vse do leta 1890 imenovala Slonova ulica, ki jo je dobila v spomin na svojega davnega gosta, nato so jo preimenovali v Prešernovo, od leta 1949 pa jo poznamo kot Čopovo ulico.
