Skip to content

Iz zasebne zbirke: pismo Janeza Jurija III. grofa Lamberga

Naslovnica pisma Janeza Jurija III. grofa Lamberga. Vir: zasebna zbirka Tomaža Vrabiča.
Naslovnica pisma Janeza Jurija III. grofa Lamberga. Vir: zasebna zbirka Tomaža Vrabiča.

»Jaz Janez Jurij grof Lamberg …« je leta 1682 v Ljubljani grof Lamberg začel pisati svoje pismo naslovljeno Francu Adamu Ursini grofu Blagaju, vicedomu Kranjske, ko je želel razčistiti svoj dedni delež žene Kordule, Francove sestre.

Preden izvemo, o čem je vrli grof pisal, naj podamo nekaj besed o ozadju omenjenih dveh mogočnih kranjskih plemiških rodbin.

Janez Jurij je bil dedni deželni hlevski mojster in izhaja iz Kamen-Guttenberške linije. Grad Kamen pri Begunjah, od katerega so danes ostale le še ruševine, je bil njihov sedež. Zapisi govorijo, da se je srečal s samim cesarjem Leopoldom I., se mu poklonil in mu predal svoje spoštovanje, ko se je ta leta 1660 na poti iz Dunaja ustavil v Ljubljani. Iz Ljubljane se je na »prekrasni ladji«, ki so jo za tisoč dukatov v zlatu dali izdelati deželni stanovi, odpeljal do Vrhnike, od koder je odpotoval po kopnem proti Gorici. Veslači so bili oblečeni v suknje, pretkane z belim zlatom, v rdeče hlače in pokriti s klobuki, okrašenimi z belim in rdečim perjem, sporočajo zapisi iz tistega časa.[1]

Izvor rodbine grofov in knezov Lamberg so zgodovinarji nekdaj iskali v Spodnji Avstriji. Tam se že v 12. stoletju v listinah pojavljajo vitezi Landenbergi, ki so se kasneje odlikovali v številnih bitkah po Srednji Evropi in Sveti Deželi. Novejše raziskave pa so pokazale, da so korenine Lambergov veliko bolj slovenske, kot se je domnevalo. Lambergi namreč izhajajo iz rodu ministerialov goriških grofov, ki so imeli svoj sedež na danes izginulem gradu Rittersperg v Goriških brdih. Današnja oblika imena Lamberg se je končno ustalila sredi 14. stoletja. Pametne politične odločitve so jim prinesle obsežno posest na Gorenjskem in Notranjskem, to pa je bila skupaj z družinskimi povezavami s tamkajšnjim plemstvom tista odskočna deska, ki je Lamberge ponesla med največje in najpomembnejše srednjeveške plemiške rodbine na Slovenskem.[2]

Rodbina je tako postala pomembna v 15. stoletju, v 17. stoletju so bili povišani v grofe, v 18. stoletju pa je dosegla vrhunec. Lambergi so bili vojaki, državniki, diplomati in cerkveni dostojanstveniki. Po Valvasorju (Lambergovemu sodobniku) izvemo, da so imeli na Kranjskem številna posestva in gradove: Bled, Boštanj, Brdo pri Lukovici, Čemšenik, Čretež, Črnelo, Gamberk, Graben, Gutenberg, Kamen, Logatec, Mirno, Ortnek, Smreko, Staro Loko, Stari Gutenberg, Snežnik, Trniče pri Begunjah, Pusti grad pri Radovljici in Zaprice.

Janez Jurij III. grof Lamberg je bil rojen okoli 1618 in je bil sin Janeza Jurija II. Lamberga in Katarine baronice Tattenbach. Poročen je bil z Magdaleno Kordulo Ursini grofico Blagaj. Pokopan je v ljubljanski stolnici. Po smrti brata Franca Adama je l. 1653 prevzel lastništvo gradu Kamen in dvorca Drčan.

Svoj pečat (tudi dobesedno) je pustil v svojem pismu naslovljenemu Francu Adamu Ursini grofu Blagaju (1641-1716). Slednji je bil sin Eberharda Lepolda, ki je leta 1652 od Lambergov kupil grad Boštanj pri Grosupljem, kateri je za več kot dvesto let postal središče posesti grofov Blagajev. Ti so dvorec spremenili v razkošno prebivališče, ki ga je dopolnjeval lep in obsežen grajski park.[3] Tudi od tega gradu, ki je bil porušen v vihri 2. svetovne vojne, so ostale le ruševine. Franc Adam je bil cesarski komornik in vicedom Kranjske ter tako zasedal pomembno mesto v kranjski plemiški družbi.

Pismo se začne takole: »Jaz Janez Jurij grof Lamberg, kot zastopnik moje žene Magdalene Kordule, rojene grofica Ursini – Blagaj. Tukaj priznam visoko cenjenemu svaku, visokosti gospodu Francu Adamu Ursini grofu Blagaju, Gospod Weissensteinski, Rimsko-cesarski komornik. Etc. Etc. Zakonska dediščina po materini ter po očetovi strani moje žene je bila izdana in je zadovoljiva…« Nadaljuje: »…Kot zastopnik svoje žene sem zadovoljen zase in za svoje dediče, ter razglašam svaka in njegove dediče proste vseh bremen in terjatev. …« Grof Janez Jurij Lamberg, Ljubljana 1682. V znak korektnosti je predložil svoj podpis in pečat.

avtor: Andrej Somer, Zakladnica zgodovine

_________________________________

[1] History of Carniola Volume IV: From Ancient Times to the Year 1813.

[2] Preinfalk Miha, revija GEA, november 2007.

[3] Preinfalk Miha, Plemiške rodbine na Slovenskem: 16. stoletje, 1. del 2016.