Ljubljanica je brez dvoma eden od simbolov Ljubljane, reka pa je, po eni izmed razlag, mestu dala tudi ime. Oba je močno zaznamoval arhitekt Jože Plečnik.
Kot turistični vodnik delam s skupinami, ki obiskujejo našo državo in prestolnico. Vsaka skupina ima malce drugačne zahteve pri ogledu, ena stvar pa je vsem skupna, pri vseh se prej ali slej ustavimo pri Plečniku in njegovem ustvarjanju ob Ljubljanici.
Frančiškanski most postane Tromostovje
Tromostovje je eden od simbolov Ljubljane. Po Plečnikovih načrtih je bilo urejeno in svečano odprto tik pred njegovim šestdesetim rojstnim dnevom januarja 1932.
Srednjeveško Ljubljano in njen novi del je v preteklosti povezoval stari Frančiškanski most, ki je bil zgrajen leta 1842 in je nadomestil starega, še lesenega. Po koncu prve svetovne vojne je most postal pretesen, saj so se čez njega vozili avtomobili in tramvaj. Kljub častitljivim skoraj devetdesetim letom pa je bil v dobrem stanju in ga je bilo neracionalno podirati ter graditi novega.
V letih 1929–1930 je zato Plečnik pri urejanju nabrežja Ljubljanice dodal osrednjemu mostu betonski brvi, ki se na desnem bregu reke trikotno stikata z mostom. S takšnim potekom je Tromostovje oba bregova Ljubljanice povezalo v enotno kompozicijo. Videz celovitosti vseh treh mostov je Plečnik dosegel z novimi ograjami z balustri, ki jih je namestil tudi na starejši srednji most.
Poleg tega je v istem obdobju uredil še Gerberjevo stopnišče, ki vodi s Kongresnega trga na rečno nabrežje.
Tržnica
Če hodimo iz smeri Prešernovega trga preko Tromostovja proti Stritarjevi ulici na levi strani zagledamo Plečnikovo tržnico. Načrte zanjo je Plečnik dokončal tik pred začetkom druge svetovne vojne. Sama gradnja je potekala med leti 1940–1944 oziroma v obdobju, ko so se izmenjale tri različne države (Jugoslavija, Italija in Nemčija).
Tržnica je zgrajena v rahlem loku in na mestu srednjeveškega obzidja, na katerega spominja s svojo mogočno arhitekturo. Tržnica se začenja s cvetličnim paviljonom, ki se nadaljuje v odprto tržno lopo in ribarnico. V ribarnico vodijo zavite stopnice in imajo polkrožni pomol, ki spominja na srednjeveški stolp v obzidju. V nadaljevanju so arkadni prostori, ki jih prekinjajo odprte »loggie« z vodnjakom.
Arhitektonski stil tržnice je v sožitju z Ljubljanico, saj so zidovi na rečni fasadi predrti z nizom vrat in oken. Vzorec je razbil z dvema stebriščema in na sredini predvidel prostor za neuresničeni pokriti Mesarski most, ki bi pomenil vrhunec kompozicije. Na nasprotnem bregu je imel v načrtih še gradnjo kavarne.
Trnovski pristan
Leta 1932 je Plečnik izdelal načrte za ureditev zgornjega dela Ljubljanice. Reka med Gruberjevim kanalom in Prulskim mostom je bila nekdaj priljubljeno kopališče, zato je tam bregove utrdil s kamnom in posadil vrbe. Potem je uredil Trnovski pristan, kjer se kamnite terase, ki objemajo rečni ovinek, spustijo prav do vode, ob sprehajalni poti pa je zasadil vrbe žalujke.
Šuštarski – Čevljarski – Hradeckega most
Ena najbolj priljubljenih točk turistov je brez dvoma Čevljarski most. Prvi most, ki je povezoval današnji Jurčičev trg in na drugi strani Stari ter Mestni trg, je bil zgrajen že v 13. stoletju. Leseni Šuštarski most so v 18. stoletju zamenjali s kovinskim (Hradeckega most), tega pa je leta 1931 zamenjal Plečnikov »Čevljarski most«.
Most je zasnoval kot slikovit trg nad vodo, za katerim se mogočno dviga Ljubljanski grad. Mostna ograja je balustrada s stebrički v petih poljih med kvadratastimi piloni in stebri, ki imajo kapitele in manjše krogle na vrhu. Voziščna plošča je v sredini podprta z dvoločno konstrukcijo, na katere konzolnem delu stojita poudarjena stebra s kapiteloma. Na vrhu imata triglavo svetilko, zavarovano z bronastimi konicami.
Preden se je Plečnik odločil za koncept »trga nad vodo«, je sprva načrtoval most, ki bi naj bi upošteval izhodišča starega Čevljarskega mostu. Ta je bil namreč ob straneh posejan s čevljarskimi stojnicami in delavnicami.
Zapornica na Ljubljanici
Ne gre izpustiti še enega velikega Plečnikovega dela pred pričetkom druge svetovne vojne – zapornice. Ta je bila izdelana za potrebe vzdrževanja stalnega vodostaja Ljubljanice. Najprej je ob njej načrtoval pristan in majhno elektrarno, potem pa je načrt leta 1939 povsem spremenil.
V okrasju lahko prepoznamo prvine egipčanske, grške in etruščanske umetnosti. Plečnik je s temi elementi opozarjal na pomembnost vode v življenju različnih civilizacij (posebej značilna so bila rimska vodna božanstva) in poudarjal spomin na antično preteklost mesta.
Element vode je Plečnik videl kot ustrezno dopolnitev arhitekture in je z njo imel posebno povezavo. Treba je poudariti, da se Plečnik ni fokusiral le na Ljubljanico. Ukvarjal se je namreč še z eno, manjšo ljubljansko reko, Gradaščico. Na njej je zgradil Trnovski most, ki si ga je, tako kot Čevljarskega, zamislil kot trg nad vodo. Most krasi brezov drevored in je dejansko prava urbanistična posebnost v kontinentalnem in globalnem merilu.
Z ureditvijo vodne osi in umeščanjem rastlinja ob rekah in na mostovih je Plečnik Ljubljani dal tudi jadranski in sredozemski značaj. Ne glede ali gre za stare ali mlade, turiste ali domačine, je urbani prostor ob Ljubljanici (in Gradaščici) eden najpriljubljenejših delov slovenske prestolnice.
