V soboto, 30. julija, je naša prestolnica dobila nov in brez dvoma edinstven spomenik posvečen »sinovom Rusije in Sovjetske zveze«, ki so umrli na ozemlju današnje Slovenije v času prve in druge svetovne vojne. Odkrila sta ga predsednika Slovenije in Rusije, Borut Pahor in Vladimir Putin.
Podpora izgradnji spomenika padlim ruskim in sovjetskim vojakom je bila sicer izražena že marca 2011, ko sta se srečala takratna premierja in sedanja predsednika držav, Borut Pahor in Vladimir Putin, ob Putinovem drugem uradnem obisku v Sloveniji (v Sloveniji je bil prvič že leta 2001). Zadevo je prevzela mešana meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma med vladama Slovenije in Rusije o vojnih grobiščih. Po intenzivnih pogovorih in strokovnih usklajevanjih je bila konec januarja 2016 kot najprimernejša lokacija za postavitev spomenika izbrana lokacija na ljubljanskih Žalah, znotraj območja pokopališča.
Spomenik med novim in starim delom Žal sestavlja osem stebrov, visokih do pet metrov in razporejenih v polkrog. Stebri predstavljajo osem let, kolikor sta skupaj trajali obe vojni, vanje pa so vklesana imena skupno 3000 padlih ruskih in sovjetskih vojakov. Na vrhu vsakega stebra je bronast žerjav z razprtimi krili. Beli žerjavi namreč veljajo za simbol sovjetskih vojakov, padlih v drugi svetovni vojni. Na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze so pogosto upodobljeni na spomenikih, povezanih s kakor ji v Rusiji pogosto rečejo, Veliko domovinsko vojno. Na vsakemu stebru je tudi bronasti portret štorklje, simbola Prekmurja, kjer je ob bojih z vojaki Sil Osi in osvobajanju Prekmurja v drugi svetovni vojni umrlo največ Rdečearmejcev.
Spomnimo v Murski Soboti že imamo »Spomenik zmage« v čast zmagovalcev druge svetovne vojne, sovjetskim vojakom in jugoslovanskim partizanom (3. aprila 1945 so enote Rdeče armade in prekmurske partizanske čete vkorakale v osvobojeno Mursko Soboto). Spomenik ima tudi spravni pomen, saj štirje stebri z ene strani predstavljajo vojake carske Rusije, umrle v avstroogrskem vojnem ujetništvu v času prve svetovne vojne (1914-1918), drugi štirje stebri pa rdečearmejce ali vojake Sovjetske zveze, umrle v drugi svetovni vojni (1941-1945). Obe jati ptic se združita in v današnjem času letita skupaj v boljšo prihodnost. Spomenik, ki so ga iz slovenskega marmorja izklesali ruski kiparji, so financirali donatorji iz Rusije.
Od razpada Sovjetske zveze je minilo že skoraj četrt stoletja in v številnih državah Vzhodne Evrope (Poljska, Bolgarija, baltske države …) so spomeniki posvečeni Rdeči armadi tarča vandalov, ki jih uničujejo, v najboljšem primeru pa končajo odstranjeni v nekem parku ali muzeju. Slovenija in Ljubljana pa sta se s takšnim edinstvenim spomenikom odločila zahvaliti vojakom Rdeče armade za osvobajanje dela slovenskega ozemlja v času druge svetovne vojne.
Če vas bolj podrobno zanima usoda vojakov carske Rusije na naših tleh v prvi svetovni vojni, priporočamo članek Ruski vojni ujetniki v Ljubljani.
