Skip to content

Savska linija in gora Ortigara

savska_linija_jure_mikelj_soška_fronta
Savska linija. Foto: Jure Mikelj.

Savska linija je malo znana fortifikacija na soški fronti med prvo svetovno vojno, grajena kot načrt B, če položaji ob Soči ne bi zdržali. Ime doline na krvavi tirolski fronti pa še danes spominja na številne padle slovenske fante.

Pokljuški gozdovi niso bogati le z lesom, gozdnimi plodovi in kakšnim medvedom, ampak skrivajo tudi vrsto zgodovinskih sledi. Sredi Pokljuke ob glavni cesti iz smeri Gorij proti Rudnemu polju se ustavite na Mrzlem studencu, kjer je izhodišče učilnice v naravi, pokljuške poti. Če boste sledili navodilom na informacijski tabli in smerokazom, boste po kratkem sprehodu prišli na deloma obnovljene položaje savske obrambne linije (nem. Savalinie) – avstro-ogrske obrambne linije soške fronte.

Ob Soči sta se od 24. maja 1915 do 27. oktobra 1917 merili italijanska in avstro-ogrska armada – slednja se je predvsem branila pred prodorom močnejšega nasprotnika. Za zajezitev morebitnega italijanskega preboja so povečini leta 1915 (v manjšem obsegu tudi 1916/17) za fronto zgradili več pasov rezervnih položajev, zadnji med njimi je bila savska linija. Potekala je po vrhu Kepe v Karavankah, preko Zgornjesavske doline pri Mojstrani, čez Mežaklo, Radovno, Pokljuko, Sotesko, Jelovico, Selško in Poljansko dolino do Ljubljanske kotline, kjer je bilo predvideno mostišče na Savi.

Boji za goro Ortigara

Tirolska fronta v Dolomitih je bila dobro znana tudi slovenskim vojakom. Tjakaj je bil poslan večinsko slovenski 17. pehotni polk, ki je bil od leta 1817 domači polk na Kranjskem, s sedežem v Ljubljani in posebno cenjen na dunajskem dvoru. Prijeli so se ga različni vzdevki kot so cesarjeviči, železni polk in kranjski Janezi.

Najbolj srditi boji v južnih Dolomitih so potekali za goro Ortigaro (2106 m), ki so jo italijanske enote leta 1916 in prvo polovico 1917 neuspešno skušale zavzeti. Avstro-ogrska vojska je maja 1916 z veliko ofenzivo želela prodreti v Beneško nižino do Benetk in tako presekati in obkoliti italijansko armado na Soči. Razvoj dogodkov na vzhodni fronti v Galiciji je zaradi premika enot ustavil uspešno napredovanje v nižino, zato se je avstro-ogrska vojska umaknila nazaj v Dolomite in zasedla gorske položaje na črti Campanara, Ortigara in Chiesa. 10. junija 1917 so elitne gorske enote alpinov krenile v odločilno ofenzivo za zavzetje Ortigare, vendar neuspešno. Dva tedna kasneje, 24. junija, so avstro-ogrske enote v dobro usklajenem sodelovanju topništva in pehote šle v protinapad in porazile italijansko vojsko.

Alpini, prva posebna enota za bojevanje v gorskem svetu

Italijanski alpini so bili leta 1872 ustanovljeni kot prva posebna enota za bojevanje v gorskem svetu, po njihovem zgledu so pred 1. svetovno vojno podobne enote vzklile tudi v soseščini, denimo leta 1888 francoski alpski lovci (fr. Chasseurs Alpins). Alpini so na tem območju izgubili veliko število mož (nekaj bataljonov), zato so ti kraji zanje sveti.

Spomenik_ortigara_tirolska_fronta_dolina_degli_sloveni_jure_mikelj
Na ostankih vojaškega domovanja kranjskih Janezov na Ortigari, še vedno stoji plošča v spomin 17. pešpolku s pripisom v slovenskem jeziku. Foto: Jure Mikelj

Takoj po vojni, leta 1919, so ustanovili nacionalno združenje ANA (it. Associazione Nazionale Alpini) in se leto kasneje prvič zbrali na gori Ortigari – od tedaj se na tem mestu v velikem številu zberejo vsako leto. Zadnja leta se jim pridružijo tudi vojaški gorniki iz Avstrije in Slovenije (ZGVS), da skupaj počastijo spomin na umrle vojake.

Dolina degli Sloveni

V čast nasprotnikov, ki so krčevito branili območje Ortigare, so alpini kraju v bližini vrha Chiesa dali ime Slovenska dolina (it. Dolina degli Sloveni), kjer je bilo v veliki kraški kotanji poveljniško mesto 2. poljske stotnije 17. pehotnega polka. Slovenski vojaki so na tem mestu v kamen vklesali posvetilo, ki se je ohranilo do današnjih dni (na fotografiji desno). Italijanski alpini skrbno negujejo položaje obeh strani, zato je območje posejano z več pomniki o prisotnosti enot s slovenskimi možmi.

V bližnjem mestu Asiago je bila kmalu po vojni na hribu Leiten zgrajena mogočna kostnica, v kateri počiva okrog 50 tisoč vojakov, ki so umrli v bližnjih hribih, tako italijanske kot avstro-ogrske vojske. V okviru slovesnosti na Ortigari je v mestu organizirana parada vojaških gornikov, ki se v spremstvu godbe, odpravijo proti kostnici, kjer poteka krajša slovesnost s polaganjem vencev.