21. avgusta 1991 je bil končan poskus državnega udara v Sovjetski zvezi, ko je skupina sovjetskih politikov in agentov KGB poskušala z oblasti odstraniti Mihaila Gorbačova.
Od leta 1990 se je v državi bil boj med Gorbačovom in Borisom Jelcinom, ki je bil junija 1991 izbran za predsednika Rusije, ko je na volitvah premagal komunističnega kandidata Nikolaja Rižkova. Jelcin je pred tem leta 1990 izstopil iz KP Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je začela razpadati leta 1990, ko je prišlo do uporov v baltskih republikah ter na Kavkazu. Posledično so oblasti marca 1991 organizirale referendum, na katerem se je velika večina državljanov odločila, da ostanejo v reformirani Sovjetski zvezi, ki bi jo sestavljalo devet republik. Po izvolitvi za predsednika Rusije je Jelcin želel odvzeti čim več pristojnosti Gorbačovu in državnim sovjetskim organom. Usoda države pa je bila odločena po državnem udaru, avgusta leta 1991.
18. avgusta je skupina sovjetskih politikov, med katerimi so bili premier Valentin Pavlov, podpredsednik Genadi Janaev in obrambni minister Dmitri Jazov, kot so zapisali, zaradi slabega zdravstvenega stanja predsednika Gorbačova, razglasila izredno stanje. Skupina agentov KGB pa je aretirala Gorbačova, ki je bil takrat na dopustu na Krimu. Vso kaotično situacijo je izkoristil prav Jelcin, ki je urgentno stanje obsodil kot nelegalno. Skupaj s svojimi zavezniki se je napotil do Bele hiše, sedeža Vrhovnega Sovjeta RSFSR, kjer je v svojem znamenitem govoru na tanku pozval meščane, da podprejo svojega demokratično izbranega predsednika. Barikade so bile postavljene pred ruski parlament, da bi ga obvarovale pred enotami armade in KGB, ki so hotele Jelcina aretirati. Tisoče meščanov se je pridružilo Jelcinu in njegovim privržencem in do 21. avgusta je puč propadel. Organizatorji puča so bili aretirani, Gorbačov pa je bil izpuščen iz pripora.
Pravi zmagovalec pa je bil Jelcin, saj Gorbačova, niti na nivoju Sovjetske zveze niti Rusije, ni več nihče upošteval. Od konca puča pa do konca oktobra so neodvisnost razglasile še Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Azerbajdžan, Uzbekistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Armenija in Turkmenistan. Gorbačov je 24. avgusta odstopil s položaja generalnega sekretarja KPSZ, ostal pa je predsednik SZ. Zadnji poskus Gorbačova, da reši Sovjetsko zvezo, je bil v začetku novembra poziv obrambnemu ministru Šapošnikovu, da vojska prevzame oblast, stabilizira situacijo in se nato umakne. Vendar so to bili le še obupni poskusi Gorbačova, ki je popolnoma izgubil oblast. Tedaj se je Jelcin na skrivaj že pogovarjal s predstavniki ostalih republik o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav in razpustitvi Sovjetske zveze. Do konca leta so prenehale obstajati vse sovjetske politične ustanove in država je po 69 letih obstoja razpadla.
