- V Habsburških deželah so Romi prisotni že od konca 14. stoletja, na Slovenskem pa zagotovo od 15. stoletja. Romska skupnost torej na naših tleh prebiva že več kot 500 let.
Prispevki
Slovo nekdaj slavne gostilne Keršič
- Stavba, v kateri je več kot stoletje domovala znana šišenska gostilna Keršič, je doživela svoj konec. Z njo je odšel tudi eden zadnjih pomnikov nekoč bogatega gostilniškega življenja v ljubljanski Šiški.
80 let od začetka II. svetovne vojne
- Mineva 80 let od nemškega napada na Poljsko 1. septembra 1939, ki je sprožil II. svetovno vojno.
Novi trg – gosposki del Ljubljane
- Novi trg je del nekdanje srednjeveške Ljubljane, ki s svojim velikim trgom, palačami in pomembnimi ustanovami ter Plečnikovimi arhitekturnimi mojstrovinami še danes predstavlja prestižnejši predel mesta.
70 let od ustanovitve zveze NATO
- Danes, 4. aprila, mineva 70 let od ustanovitve najmočnejše vojaške alianse – zveze NATO.
30 let od konca sovjetske intervencije v Afganistanu
- V mesecu februarju obeležujemo 30 let od konca sovjetske intervencije v Afganistanu, znane tudi kot sovjetsko-afganistanska vojna, ki se je odvijala v okviru afganistanske državljanske vojne. Vojna v Afganistanu je domačo javnost obrnila proti sovjetski administraciji in ZSSR finančno izčrpala, posledično pa je tudi pripomogla k razpadu Sovjetske zveze.
Monografija o predmodernih identitetah med Vzhodnimi Slovani
- Leta 2006 je izšla znanstvena monografija z naslovom The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus (Izvori slovanskih narodov: predmoderne identitete v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji). Njen avtor je ukrajinsko-ameriški zgodovinar Sergij Mikolajovič Plohij (1957– ),[1] profesor ukrajinske zgodovine na Harvardski univerzi. Monografija predstavlja prvo celovito obravnavo tematike predmodernih etničnih... Nadaljuj z branjem
Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Gabrijel Gruber
- Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so s svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Gabrijel Gruber, ki ga je pot v mesto zanesla pred četrt tisočletja.
