- Letos smo obeležili 80 let od konca II. svetovne vojne, šele desetletje kasneje pa je bila podpisana Avstrijska državna pogodba, s katero je bila določena usoda naše severne sosede in s tem tudi slovenske (ter hrvaške) manjšine v povojni Avstriji.
- 24. maja leta 1944 se je začela operacija Konjičkov skok (Rösselsprung), znana tudi kot desant na Drvar (Sedma sovražnikova ofenziva). Več pa v našem članku 80 let od desanta na Drvar.
- 14. julija leta 1912 se je v Splitu rodila slovenska, hrvaška in jugoslovanska pisateljica ter prevajalka Mira Mihelič. Mira Mihelič je bila velika pisateljica meščanstva 20. stoletja. Rodila se je v klasični meščanski družini očetu podjetniku Slovencu in mami operni pevki Hrvatici. Zaradi življenja na tujem se je šele v poznem otroštvu naučila dobro slovensko.... Nadaljuj z branjem
- 10. julija leta 2009 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj, novinar, športni funkcionar, dramatik in politik Peter Božič. Star je bil 76 let. Peter Božič je kot ljubljanski mestni svetnik širši slovenski in mestni javnosti postal znan potem, ko je leta 2009 kot odgovor na predlog najmočnejše slovenske desne stranke, da naj se zbrišejo vsa... Nadaljuj z branjem
- Mineva 80 let od ene najpomembnejših bitk v okviru narodnoosvobodilnega boja v okupirani Jugoslaviji v II. svetovni vojni, desanta na Drvar, znanega tudi kot operacija Konjičkov skok (Rösselsprung).
- 14. januarja leta 1953 je Josip Broz Tito postal predsednik Jugoslavije. Več o tem pomembnem dogodku pa v našem članku Dan, ko Tito postane predsednik Jugoslavije.
- Leta 2023 obeležujemo 70 let od izvolitve Josipa Broza Tita za predsednika Jugoslavije, to je na funkcijo, ki je bila v socialističnih državah prej izjema kot pravilo.
- Večkrat smo že pisali o temah povezanih z jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko po II. svetovni vojni. Tokrat se bomo posvetili zavezništvu (Balkanski pakt), ki je neposredna posledica spora Jugoslavije z Informbirojem.
- 30. aprila leta 1967 je umrl muzealec, zgodovinar, geograf in etnolog Franjo Baš. Na dunajski in ljubljanski filozofski fakulteti je študiral geografijo in zgodovino. Med prvimi na Slovenskem je povezoval različna humanistična in družboslovna področja, med drugim velja tudi za soutemeljitelja arhivske, muzejske in konservatorske dejavnosti. Že kot študent je sodeloval pri ustanovitvi Geografskega inštituta,... Nadaljuj z branjem
- 15. aprila 1920 se je pričela splošna stavka železničarjev v Sloveniji kot del stavke jugoslovanskih železničarjev. Stavka je prerasla v splošno delavsko stavko, ki se je 24. aprila 1920 končala tragično. Slovenski orožniki so na Zaloški cesti v Ljubljani napadli in streljali na sprevod delavcev, ki so bili namenjeni v mesto na zborovanje. V spopadih... Nadaljuj z branjem
- Letos obeležujemo 60 let od prve konference neuvrščenih, ki jo je gostil Beograd. Neuvrščeni, gibanje, katerih ena vodilnih članic je bila Jugoslavija, se je zavzemalo za politiko miroljubnega sobivanja in je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v času hladne vojne.
- 2. junija 1955 sta Josip Broz Tito in Nikolaj Bulganin podpisala t.i. “Beograjsko deklaracijo”, ki je normalizirala odnose med Jugoslavijo (FLRJ) in Sovjetsko zvezo (ZSSR). Beograjsko deklaracijo zgodovinarji označujemo za enega največjih Titovih zunanjepolitičnih uspehov. Več pa si lahko preberete v našem članku Beograjska deklaracija, eden največjih Titovih političnih uspehov.
