- 29. septembra leta 1892 je potekala svečana otvoritev novega ljubljanskega deželnega gledališča. Danes v stavbi deluje Ljubljanska opera. Prve gledališke igre potujočih italijanskih in nemških igralcev so se odvijale na magistratu, deželni hiši in v zasebnih plemiških palačah. Gledališče so gojili tudi jezuiti, ki so na oder postavili tudi nekaj lastnih avtorskih del. Leta 1756... Nadaljuj z branjem
- 24. septembra leta 1620 se je v Gorici rodil duhovnik, škof ter predvsem ljubljanski knezoškof Jožef (Joseph Von) Rabatta. V 500 letni zgodovini ljubljanske škofije se je zvrstilo kar 35 škofov, ki bili močno vpeti v deželno in mestno zgodovino. Vse do 19. stoletja so najvišji škofovski položaj zasedali posamezniki iz močnih domačih avstrijskih plemiških... Nadaljuj z branjem
- Pod naslovom Ljubljanski derby je leta 1926 izšla nadvse zanimiva pesmica o napetem nogometnem dvoboju med osrednjima ljubljanskima kluboma Ilirijo in Primorjem.
- 22. septembra leta 1958 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski umetnostni zgodovinar, diplomat, jezikoslovec, novinar, prevajalec, pisatelj in teolog Izidor Cankar. Star je bil 72 let. Izidor Cankar je bil znameniti bratranec še bolj znamenitega pisatelja Ivana Cankarja. Poleg znanega sorodnika pa je Izidor Cankar ustvaril več, kot je splošno znanega v javnosti. Ker... Nadaljuj z branjem
- 21. septembra leta 1707 je v Ljubljani in obenem današnji Sloveniji izšel prvi časopis. To je bil periodični časnik Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen. Čeprav so v antičnem Rimu že poznali dnevne objave uradnih vladnih obvestil na kovinskih ploščah (lat. Acta diurna) je novinarstvo doživelo razcvet šele v novem veku. Evropski žurnalizem, novinarstvo ali časnikarstvo je... Nadaljuj z branjem
- 17. septembra leta 2015 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski kipar Stojan Batič. Star je bil 90 let. Slovenski umetnik in kipar Stojan Batič je s svojim delom močno zaznamoval Ljubljano v drugi polovici 20. stoletja kot avtor javnih spomenikov in parkovne plastike. Sprva je delal kot tehnični risar v trboveljskem rudniku, v času... Nadaljuj z branjem
- 15. septembra leta 1963 je v Ljubljani umrl učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec Rudolf Badjura. Star je bil 82 let. Rudolf Badjura je bil prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec. Po osnovnošolskem odraščanju v Litiji je v Ljubljani maturiral in tukaj med letoma 1903 in 1905 odslužil vojaški rok, ki ga je... Nadaljuj z branjem
- 14. septembra leta 1840 je na svojo prvo vožnjo po Ljubljanici odšel sloviti parnik Nadvojvoda Janez. Vse do 20. stoletja je po Ljubljanici od Vrhnike do mesta potekel živahen čolnarski promet. Z izgradnjo prenovljene cestne povezave do Trsta konec 18. stoletja in železnico sredi 19. stoletja, pa je rečni prostor izgubljal svojo gospodarski pomen, pridobival... Nadaljuj z branjem
- 11. septembra leta 1961 je v Ljubljani umrl slovenski in jugoslovanski politik, etnolog in antropolog Niko Zupanič. Star je bil 84 let. Niko Županič velja za očeta slovenske etnografije, ustanovitelja Etnografskega muzeja v Ljubljani in študija etnologije na Univerze v Ljubljani. Po poreklu je izhajal iz Bele krajine, kamor so se njegovi predniki preselili v... Nadaljuj z branjem
- 10. septembra leta 1919 se je uradno začel študijski proces na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Začetki višješolskega izobraževanja v Ljubljani segajo že v 17. stoletje, leta 1919 pa je bila ustanovljena Univerze v Ljubljani s prvotnim imenom Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je tudi najstarejša še delujoča univerza na Slovenskem in... Nadaljuj z branjem
- 8. septembra leta 1393 je vojvoda Albrecht III. Habsburški (znan tudi pod nazivom Albrecht s čopom) naročil na pritožbo ljubljanskih meščanov deželnemu glavarju na Kranjskem, naj ne sodi meščanov pred plemiškim sodiščem. Ena izmed oblik mestne avtonomije Ljubljane je bila sodna avtonomija, ki ni bila podvržena plemiškim sodnim instancam. Razvoj mestne oblasti, samouprave in pravne... Nadaljuj z branjem
- 7. septembra leta 1941 je skupina SKOJ-evcev (Savez komunističke omladine Jugoslavije) napadla italijanske vojake nameščene v Ljubljani. Ljubljana je prve javne spomenike in obeležja dobila v času baroka pred tremi stoletji. Največ spominskih obeležij in poimenovanj pa je mesto dobilo v času socialistične ere, ki je povzdigovala delavski boj, socialistično revolucijo in dogodke iz časa... Nadaljuj z branjem
