Pred natanko sto leti, 21. novembra 1916, je umrl eden najbolj priljubljenih habsburških cesarjev Franc Jožef. V svoji skoraj 70-letni vladavini je v Ljubljani in drugih slovenskih krajih pustil velik pečat.
V letih 1908-1918 se je na Slovenskem trgu nahajal spomenik cesarju Francu Jožefu. Po koncu prve svetovne vojne so ga odstranili ter ga zamenjali z kipom slovenskega slavista in filologa Franca Miklošiča.
Ljubljana v zadnjih letih Avstro-Ogrske administracije. Na razglednici je viden Sodnijski (Slovenski) trg – današnji Miklošičev park, kip cesarju Francu Jožefu, ljubljanski grad ter tudi bogato ljubljansko meščanstvo.
V začetku 20. stoletja so ob Miklošičevi in Cigaletovi bile zasajene lipe, ki so parku dajale okvir in simetričnost. Dodatno je simetrija poudarjena z notranjim nizom okroglih javorov.
Slovenski trg v Ljubljani v zadnjem desetletju vladavine Habsburžanov na našem prostoru.
Nekadanji Sodnijski trg (Gerichtsplatz) in ljubljanska Sodna palača. Posneto s tedanje Sodnijske (današnje Tavčarjeve) ulice.
Preden je dobil današnji naziv Miklošičev park, je park v nekaj več kot 100 letni zgodovini nosil še sedem različnih nazivov.
Spomenik s kamnitim podstavkom v čast avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa je izdelal kipar Svitoslav Peruzzi.
Sodnijski trg je bil v času Avstro-Ogrske znan tudi kot Slovenski trg. Leta 1919 so ga preimenovali v Trg kralja Petra.
Po koncu prve svetovne vojne so Slovenski trg preimenovali v Trg kralja Petra. Takšno ime je nosil do leta 1941.
Zasaditev parka na Slovenskem trgu je zasnoval češki vrtnar Vaclav Hejnic (1864–1929), ki ga je Deželna vlada Kranjske najela, da prenovi park v čast prihodu avstrijskega cesarja.
Slovenski trg v začetku 20. stoletja z pogledom na ljubljanski grad. Danes osrednji del trga zajema Miklošičev park. Na trgu je bil postavljen tudi kip Franca Jožefa.
Slovenščina 
English (UK)