Zadnja predvojna statistika slovenskega sokolstva iz leta 1913 poroča o 92 društvih, 1 ženskem društvu, 15 odsekih in 7 ženskih odsekih s skupaj 6613 člani, 551 naraščaja in 1666 učenci ter 1040 ženskami in 521 učenkami. Rast je nato za nekaj let prekinila prva svetovna vojna, po njej pa je…
Slovenski družbenopolitični prostor konec 19. stoletja dobiva pomembno preobrazbo, ki kulturnobojni pečat pusti tudi na Sokolu. Pri tem je pionirsko vlogo odigral škof Anton Mahnič.
2. avgusta 1895 se je v Križu pri Trstu rodil slovenski arhitekt Viktor Sulčič, soustvarjalec slovitega stadiona La Bombonera v argentinskem Buenos Airesu, na katerem domuje klub Boca Juniors.
Ljubljansko telovadno društvo Sokol I je nastalo leta 1907, po tem ko je na pobudo gimnazijskega profesorja in liberalnega politika dr. Pavla Pestotnika iz Ljubljanskega Sokola izstopila manjša skupina mlajših sokolov.
Po vzoru sokolske organizacije, ki je od leta 1863 skrbela za slovensko narodnobuditeljsko delo na področju telesne vzgoje, je v začetku 20. stoletja nastala katoliška telesnovzgojna organizacija Orel.
Dan osvobodilne fronte ali Dan OF (danes Dan upora proti okupatorju) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila.
Titanik, najbolj razkošna potniška ladja svojega časa, je po trčenju v ledeno goro 15. aprila 1912 svojo pot končala na dnu atlantskega oceana. Med okoli 1500 žrtvami nesreče najdemo tudi sokola z Jesenic Ivana Vovka.
Na prelomu 19. in 20. stoletja, ko so v stari avstrijski monarhiji odnosi med narodi postajali vse bolj neznosni, so pritiske še kako občutili tudi slovenski študenti. V Gradcu so se naveličali teroriziranja nemških kolegov, zato so se izurili v borjenju in s silo pridobili strahospoštovanje nasprotnika.
Druga polovica 19. stoletja je bilo obdobje vstopanja žensk v javno življenje in odpiranja »ženskega vprašanja«, ki je nato v novem stoletju preraslo v pravo žensko gibanje za enakopravnost. Začel se je boj, ki se bije še danes, boj, ki je prinesel dan žena.
Zleti so bili večdnevne prireditve ob pomembnih obletnicah sokolske organizacije, ki so vključevale mednarodne telovadne tekme, slavnostne sprevode skozi mesto, veselice itd. Na njih se je zbralo vso sokolstvo, vključno s številčnimi obiskom sokolov iz drugih slovanskih društev. Jugoslovanski zlet leta 1922 je močno presegel vse dotedanje, bil je prava…
Leta 1922 je v Ljubljani potekal prvi zlet jugoslovanskega sokolstva, večtedenska prireditev, za katero so za Bežigradom zgradili velik in modern stadion. Na njem se je v glavnih dneh zleta nagnetlo tudi po 50.000 nastopajočih in obiskovalcev.
Slovenščina 
English (UK)