- 28. avgusta leta 1619 so v Frankfurtu na Majni za svetega rimskega cesarja kronali Ferdinanda II. iz družine Habsburg. Cesar Ferdinand II. je v evropski zgodovini poznan kot začetnik tridesetletne vojne, ki se je pričela z najbolj znano praško defenestracijo. Leta 1618 so namreč predstavniki čeških protestantskih stanov vdrli v praški grad in po prepiru... Nadaljuj z branjem
- 20. avgusta leta 1514 je habsburški in sveti rimski cesar Maksimilijan I. zdal kriminalni sodni red za mesto Ljubljana. Mestni sodnik se v Ljubljani omenja že v 13. stoletju in je izvajal poleg upravne tudi sodno funkcijo. Še pred pojavom županske funkcije je skupaj z mestnim svetom predstavljal krvno sodišče, torej sodna instanca za izrekanje... Nadaljuj z branjem
- 9. julija leta 1485 je habsburški in cesar sveti rimski cesar Friderik III. z listino omejil pristojnosti zunanjega sveta in občin. Tekom srednjega veka je z nastankom mestnega sveta in mestnega sodnika postala ljubljanska občina avtonomna. Ljubljanski mestni sodnik se v listini prvič omenja že leta 1267, ko je vojvoda Rudolf IV. podelil mestnemu svetu... Nadaljuj z branjem
- 8. julija leta 1235 je Friderik II. cesar Svetega rimskega cesarstva sprejel določila, ki so urejala razmere s področja prometa in trgovine. Mitnine oziroma mitnice so kot posebno dajatev poznali že v antiki, poseben pomen pa so dobile v srednjem veku. Pobiranje prometno trgovskih pristojbin je že do 11. stoletja na razne načine prešlo v... Nadaljuj z branjem
- 20. maja leta 1654 je umrl ljubljanski sodnik in župan Marko Wiz (tudi Witz, Wüz in Wütz). Njegov oče Jurij je bil ljubljanski krojač in krčmar protestantske vere, ki je na Kranjsko prišel iz nemških dežel, med ljubljanske meščane pa je bil sprejet leta 1570. Prvorojenec od sedmih otrok Marko se je rodil okoli leta... Nadaljuj z branjem
- 12. aprila leta 1204 so križarji prebili obrambne položaje Konstantinopla in naslednji dan zavzeli bizantinsko prestolnico. Zasedba mesta je bila eno zadnjih dejanj v veliki shizmi med vzhodno pravoslavno cerkvijo in Rimskokatoliško cerkvijo. Okupacija Konstantinopla in uničenje bizantinske države se je odvila v okviru IV. križarske vojne. Prvotni plan križarjev je bil, da s finančno... Nadaljuj z branjem
- 8. decembra 899 je na Bavarskem umrl karantanski vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, kralj Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva, Arnulf. Star je bil 49 let. Pokopan je v baziliki Svetega Emmerama v Regensburgu. Rodil se je leta 850 verjetno na današnjem avstrijskem Koroškem. Bil je nezakonski sin bavarskega kralja Karlmana in njegove konkubine Ludvike, ki je... Nadaljuj z branjem
- 5. novembra leta 1757 je v okviru sedemletne vojne pruska armada v bitki pri Rossbachu premagala združeno armado Francije in Svetega rimskega cesarstva. Pruska armada je pod poveljstvom Friderika Velikega (Friderik II.) štela 22.000 vojakov, pruski cesar pa je imel na voljo še približno 70 topov. Na drugi strani je stala skoraj dvakrat večja armada,... Nadaljuj z branjem
- 24. oktobra leta 1648 sta bili podpisani še zadnji dve komplementarni pogodbi t.i. Vestfalskega miru: v Münstru med cesarjem in Francijo (z njenimi zavezniki) in v Osnabrücku med cesarjem in Švedsko (z njenimi zavezniki). Vestfalski mir je znan tudi pod nazivom premirje iz Münstra in Osnabrücka ter se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so... Nadaljuj z branjem
- 13. oktobra leta 1781 je takratni cesar Svetega rimskega cesarstva in habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Patent je bil le eden v nizu, ki jih je Jožef II. izdal v svojem desetletnem obdobju samostojnega vladanja s ciljem reformacije... Nadaljuj z branjem
- 25. septembra leta 1555 so predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir. Cesar Karel V. se ni želel udeležiti pogajanj, zato ga je zastopal njegov brat Ferdinand I., ki je bil tedaj nemški kralj. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa (do vojne v Kölnu) končali boje med... Nadaljuj z branjem
- 19. aprila leta 1713 je Karel VI. Habsburški, ki je obenem bil tudi cesar Svetega rimskega cesarstva, v Wetzlarju sprejel “Pragmatično sankcijo”. Njegov predhodnik Jožef I. je leta 1711 umrl in cesarsko krono je nasledil Karel VI. V želji, da bi zagotovil dedovanje svojim potomcem pred Jožefovimi, je s Pragmatično sankcijo spremenil določbe iz “Pactum... Nadaljuj z branjem
