19. avgust

1421 – Dovoljenje Ljubljani do gmajne in gozdov

19. avgusta leta 1421 je habsburški vladar in politik Ernest Železni izdal listino, ki je potrjevala stoletno pravico srednjeveške Ljubljane do mestne gmajne in gozdov.

Srednjeveška Ljubljana je vse do 16. stoletja, ko je leta 1511 izbruhnil požar, dajala podobo revnega lesenega mesta pod vznožjem grajskega griča. Zidanih hiš je bilo malo, razen grajske utrdbe in obzidja, cerkvenih in upravnih stavb, je prebivalstvo živelo v do dveh nadstropij visokih lesenih hišah. Vse do vzpona trgovine na daljavo in izdelave domačih obrtnih izdelkov za tuja mesta in dežele, se je pretežni del mestnih prebivalcev znotraj mestnega obzidja ukvarjal tudi z živinorejo in poljedelstvom. Nenehna nevarnost za mesto je prihajala tudi iz juga, s konstantnimi turškimi vpadi, ropanji in požigi. Velika potreba po lesu iz okoliških hribovij, ki še danes obdajajo Ljubljano z vseh strani, je že v 15. stoletju pripeljalo do prvih sporov z okoliškimi fevdalci. Lesa je bilo vedno premalo za mesto, grajski grič pa ga ni nudil dovolj. Najpomembnejša prometna pot takratnega mesta je potekala po reki Ljubljanici, večina izsekanega lesa iz vrhniških in ižanskih hribov pa je prihajal deloma v čolnih, deloma pa so ga splavljali kar po reki. Hlode so za gradnjo, kurjavo in pohištvo prevažali kmečki čolnarji, da pa les ne bi poškodoval edinih dveh mostov v mestu, je mestna oblast že v 15. stoletju postavila grablje, lesene kole med Bregom in Žabjekom, ki so ustavljale hlode. V prvi polovici 15. stoletja izbruhne spor med Turjačani in meščani Ljubljane, ki so v turjaških gozdovih na Ižanskem izsekavali les in tja gonili na pašnjo živino. Turjaški gospodje so zasegli nekaj živine, mesto pa se je pritožilo nadvojvodi Ernestu Železnemu, ki je leta 1421 presodil v prid mestu. Pred 600 leti je bila 19. avgusta izdana tudi listina, ki je potrjevala stoletno pravico srednjeveške Ljubljane do mestne gmajne in gozdov. Tudi kasnejši vladarji so potrjevali privilegijsko pravo Ljubljane do izsekavanje okoliških gozdov in občinske pašnike izven pomirja, do katerih so imeli že od nekdaj pravico.

Listina nadvojvode Ernesta Železnega, v kateri presoja izsekavanje lesa in pašnjo živine v prid mestu Ljubljana (FOTO www.Arnes.si)

Ostali dogodki: