Preskoči na vsebino

1747 – Umre Pierre Toussaint Tabouret

14. maja leta 1747 je v Ljubljani umrl lasuljar, poslovnež in svilarnar Pierre Toussaint Tabouret. V francoskem Nancyju rojeni francosko-kranjski podjetnik je svojo poslovno pot pričel s kratkim postankom v svetovljanskih Benetkah, nato pa se okoli leta 1715 naselil v Ljubljani in postal njen meščan. V glavnem mestu Kranjske je v dveh letih napredoval od lasuljarskega pomočnika do mojstra in si pridobil koncesijo za samostojno izvrševanje lasuljarske obrti.

Čeprav je bilo v Ljubljani tkanje svilenih tkanin prisotno že vsaj stoletje v obliki cehovskega načina proizvodnje, pa večjih manufakturnih obratov ni bilo. V duhu merkantilistične državne gospodarske politike 18. stoletja, ki je omejevala uvoz svile iz Benetk ter spodbujala lastno domačo proizvodnjo, razumemo nastanek prve prave svilarne v Ljubljani. Zaradi izjemno visoke cene baročnega luksuznega blaga, ki ga je kupovala aristokracija in meščanstvo, je ambiciozni Tabouret že leta 1728 pridobil dovoljenje za prvo manufakturo za svilene izdelke na Kranjskem.

Poleg donosnega izdelovanja lasulj, je od leta 1725 proizvajal tudi svilene nogavice, pet let kasneje pa je pridobil še monopolni privilegij za proizvodnjo, prodajo in izvoz nogavic za celotno deželo. Naslednje leto je povečal svoj obrat, zaposlil dodatne ljudi in na Dunaju kupil nove statve. Namesto drage uvožene surove svile iz Gradiščanskega, je poleti 1731 prepričal mestni svet, da mu je prepustil zemljišče na Grajskem griču za Streliško ulico, kjer je pričel z drevesnimi nasadi belih murv, katere listi se uporabljajo za hranjenje sviloprejk.

Še isto leto pa so prebivalci Poljan naščuvali mesarskega cehovskega mojstra, da jim bo Francoz prevzel tamkajšnje pašnike. Spor je prišel tako daleč, da so nezadovoljni Poljančani, ki so nasprotovali podelitvi zemljišča, po treh mesecih razprtij uničili nasad. Zaradi tovrstnih preprek in odpora je Tabouret v naslednjih letih prenehal s svilogojsko in tkalsko dejavnost in finančno propadel.

Svilena oblačila aristokracije in meščanstva 18. stoletja (FOTO: Wikipedia)

Ostali dogodki na današnji dan:

1950 – Ustanovitev Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev

14. maja leta 1950 so na kongresu v Ljubljani ustanovili Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU). Društvo je bilo neke vrste civilno organizirana slovenska filmska stroka, ki je združevala filmske ustvarjalce, režiserje, scenariste, kostumografe, organizatorje, igralce, filmske kritike in navdušence, kot uradno društvo pa je nastalo šele 14. aprila 1977 z vpisom v državni register društev…. Nadaljuj z branjem

1987 – Umre Vitomil Zupan

14. maja leta 1987 je v Ljubljani umrl pisatelj, pesnik, dramatik in esejist Vitomil Zupan. Bil je vsestranski slovenski kulturni delavec, pogosto nerazumljen, za oblast moralno sporen, a kljub temu eden najbolj plodovitih književnikov. Rojen na leto prve svetovne vojne (1914), pisal že kot otrok, bil dijak ljubljanske gimnazije in vnet boksar pri Slovanu. Po… Nadaljuj z branjem

1955 – Ustanovitev Varšavske zveze

14. maja leta 1955 je v poljski prestolnici bila ustanovljena Varšavska zveza, ki je predvsem na vojaškem področju združevala socialistične države vzhodnega bloka. Nastala je kot odgovor na pridružitev Zvezne republike Nemčije, zvezi NATO le pet dni prej. Ko je bila Zahodna Nemčija leta 1954 povabljena, da se pridruži zvezi NATO, je to povzročilo ostre… Nadaljuj z branjem