24. julija leta 1783 se je v Caracasu rodil južnoameriški (venezuelski) revolucionar, vojskovodja in narodni buditelj Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar Palacios Ponte-Andrade y Blanco, bolj znan kot Simon Bolivar. Bolivar je najzaslužnejši kot vodja v boju za osvoboditev južnoameriških kolonij izpod španske oblasti ter za osamosvojitev Venezuele, Kolumbije, Paname, Ekvadorja, Peruja in Bolivije.
Od leta 1817 – 1819 je bil predsednik Venezuele, decembra 1819 je postal prvi mož »Velike Kolumbije«. V letih od 1819 do 1824 je v hudih bojih osvobodil Venezuelo, Ekvador, Peru in Bolivijo izpod španske oblasti. Bolivija, kateri je vladal manj kot pol leta, si je ime po tem revolucionarju nadela ime leta 1825. Od leta 1824 – 1827 je bil tudi predsednik Peruja.
Po predaji oblasti v Peruju in Boliviji se je vrnil na sever. Notranje spore glede načina vladanja in nezmožnosti kongresa pri pisanju ustave je prekinil 27. avgusta 1828, ko se je z dekretom razglasil za diktatorja. Njegove velike sanje o združenih deželah nekdanjih španskih kolonij so se razblinile v nemirih, državnih udarih in vojnah že proti koncu njegovega življenja. Bolivar je odstopil s položaja predsednika/diktatorja 27. avgusta 1830 z namenom, da gre v prostovoljno izgnanstvo v Francijo, vendar je umrl za tuberkulozo 17. decembra istega leta. Star je bil šele 47 let. Pokopan je bil v Santa Marti (današnja Kolumbija), kjer je tudi umrl, leta 1842 pa je bilo njegovo telo prekopano v Caracas. Ker je bil ključna oseba pri osvoboditvi in ustanovitvi mnogih južnoameriških držav, ima še danes pomemben vpliv na politiko, zlasti v Venezueli pod Chavezom in Madurom, pa tudi v drugih državah Južne Amerike. Leta 1999 je Venezuela bila preimenovana v Bolivarsko republiko Venezuelo.
Po njem so poleg države Bolivije, poimenovane številne ulice, trgi, šole, bolivijska (boliviano) in venezuelska (bolivar) valuta, ladje, podmornice, mesta in asteroid.