Preskoči na vsebino

1894 – Rojen Gavrilo Princip

25. julija leta 1894 se je v vasici Obljaj pri Bosanskem Grahovu rodil Gavrilo Princip, ki je 28. junija leta 1914 v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Prvega je zadel v vrat, drugo pa v trebuh. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu za tem umrl.

Atentatorjev je bilo več, kasneje pa jih je aretirala avstro-ogrska policija. Z zaslišanji so atentatorji odkrili, da je bilo v celotno operacijo vključenih več članov vojske Srbije, ki so simpatizirali ali so bili člani srbske nacionalistične skupine Črna roka. Le mesec dni po atentatu je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, zaradi tedanjih zavezništev v Evropi pa se je kmalu začela I. svetovna vojna.

Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član teroristične skupine Mlada Bosna (za nekatere osvobodilna domoljubna skupina, ki je želela osvoboditi južnoslovanske narode od oblasti Avstro-Ogrske), nekateri pa menijo, da je bili v resnici član gibanja Črna roka (Crna ruka). Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za smrtno kazen (19 let), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Umrl je za tuberkulozo 28. aprila 1918 v Terezinu (današnja Češka).

Večina ima danes Gavrila Principa za terorista, po drugi strani pa obstajajo tudi tisti, ki menijo da je bil domoljub, ki se je zavzemal za združitev južnoslovanskih narodov. Takšno prepričanje vlada predvsem v Srbiji. Resnica je verjetno nekje vmes. Princip in njegovi tovariši so bili mladi idealisti, ki so verjeli v jugoslovansko idejo in nastanek skupne države, verjetno pa niso vedeli, da dejansko služijo interesom velikosrbske politike in nacionalistične skupine Črna roka, ki jo je vodil Dragutin Dimitrijević Apis. V času Jugoslavije (predvsem v monarhističnem obdobju) se je o Principu pisalo pozitivno, po razpadu države pa se je to spremenilo. Verjetno bo potrebno počakati še nekaj časa, da zgodovina poda bolj objektivno in nepristransko sodbo o Gavrilu Principu in Mladi Bosni ter njihovi vlogi v evropski zgodovini.