2. oktober

1786 – Razpuščen kostanješki samostan

2. oktobra leta 1786 je bil razpuščen cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki. Istega leta je namreč avstrijski cesar Jožef II. izdal zakon o razpustitvi samostanov. Kostanjeviški samostan je leta 1243 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski skupaj z ženo Juto. Ko je Jožef II. samostan razpustil, so v njegove prostore vselili lokalno sodišče, upravo za gozdarstvo in šolo. Po razpustitvi so opremo iz samostanskega svetišča deloma prenesli v okoliške cerkve.

Bernard Spanheimski je samostan zgradil s ciljem utrditve svoje moči v regiji in z namenom, da bi samostan postal tudi družinska grobnica. Na vrhuncu je v samostanu živelo in delovalo 86 menihov. Od srednjeveških stavb se je v samostanskem kompleksu ohranila cerkev Marijinega oznanjenja z gotsko notranjostjo ter baročnim pročeljem in stolpom. V 18. stoletju so cerkev barokizirali. Takrat so dozidali večji del samostanskega kompleksa z največjim arkadnim dvoriščem v Sloveniji. Samostan je najbolj trpel v času II. svetovne vojne, ko je bil požgan in delno razrušen. Obnovljen je bil leta 1957.

Od leta 1974 se v samostanu nahaja Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Leta 1989 je samostan, skupaj z galerijo na prostem Forma Viva, pridobil status (republiškega) kulturnega spomenika.

Cistercijanski samostan v Kostanjevica na Krki, FOTO Wikipedia

Ostali dogodki: