17. julija leta 1915, se je z italijanskim napadom na avstroogrske položaje začela druga soška ofenziva. Po neuspehu v prvi soški ofenzivi je vrhovni italijanski poveljnik Luigi Cadorna odstavil poveljnika II. armade Pietra Frugionija in začel priprave na novo ofenzivo. Na fronto so prišle dodatne italijanske okrepitve. Cadorna in poveljnik III. italijanske armade vojvoda Savojski princ Emanuele Filiberto sta na voljo imela skoraj 300.000 vojakov. Avstroogrske položaje je branilo okoli 80.000 mož.
Cadornina taktika je bila enaka kot v prvi soški ofenzivi. Začelo se je s silnim bombardiranjem avstroogrskih položajev, nato pa je sledil napad pehote, ki je imela številčno premoč. Avstroogrski vojaki so bili dobro vkopani, ščitila jih je tudi bodeča žica, tako, da je bila premoč Italijanov skorajda izničena. Italijanska vojska se je osredotočila na goriško mostišče in na Kras, vendar neuspešno. Na Krasu jim je ob hudih izgubah uspelo zavzeti 200-600m pas med Martinščino in Grižo, na goriškem mostišču pa so bili v celoti odbiti. Nad Kobaridom jim je uspelo osvojiti Batognico ter severno pobočje Rombona in poriniti Avstrijce na rezervno obrambno črto. Bojevanje se je končalo 3. avgusta 1915, ko sta obe strani ostali brez nabojev, katere so uporabljali pehota in topništvo. Po končani ofenzivi je italijanska vojska 23. avgusta zasedla že evakuirani Bovec.
II. soška ofenziva se je končala s taktično italijansko zmago, čeprav pridobitve niso bile velike. Tekom 17 dni bojevanja je umrlo več kot 90.000 vojakov. Italijani so izgubili 43.000, Avstro-Ogrska vojska pa preko 47.000 mož.
