9. januarja 1842 se je v Ljubljani rodil skladatelj, zborovodja in pevec Anton Hajdrih. Rojen je bil v družini bogatih ljubljanskih trgovcev kot Anton Wenzel Heydrich. Pripadal je slovenski glasbeni romantiki, njegova dela pa odlikujeta izvirna fantazija in spevna melodika. Bil je zaslužen za razvoj zborovskega petja na Primorskem. Imel je zelo dober bariton, a si ga je pokvaril zaradi kajenja.
Sprva se glasbeno izobraževal pri Gregorju Riharju in Kamilu Mašku. Študiral je na semenišču v Ljubljani, vendar šolanja ni zaključil. Nadaljnjo glasbeno izobrazbo je prejel na praškem konservatoriju, kjer je študiral solopetje in kompozicijo. Leta 1873 je v Trstu opravil tečaj za telegrafista. Leto kasneje je ustanovil pevski kvartet (M. Vadnou, I. Uršič, A. Hajdrih, F. S. Vilhar), ki je zaslovel po vsej Primorski. Zadnjih pet let življenja je preživel in deloval na relaciji Ljubljana – Primorska.
Čeprav je Antonov oče izhajal iz pruske dežele Šlezije, je sin gojil posebno povezanost s slovenstvom. Vse, kar je bilo slovenskega, mu je bilo ljubo, navdušeno je deloval v slovenskih krogih, poslovenil je celo svoje ime in priimek, obenem pa ni pozabil, da po njegovih žilah teče tudi “nemška” kri.
Hajdrih je zaradi tuberkuloze umrl 3. junija 1878 na ljubljanski Salendrovi ulici. Star je bil le 36 let. Pokopan je v družinski grobnici v Ljubljani. Po Antonu Hajdrihu je v poimenovana ulica v ljubljanskem naselju Vič.
Anton Hajdrih, FOTO Wikipedia
