23. aprila leta 1916, se je v Zagrebu rodil hrvaški in jugoslovanski politik, partizan in publicist Ivo Lola Ribar. Posthumno je bil novembra 1944 razglašen za narodnega heroja. Njegov oče je bil dr. Ivan Ribar, ki je aktivno sodeloval v politiki Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS (Jugoslavije), po koncu druge svetovne vojne pa je bil prvi predsednik federativne Jugoslavije. Njegov brat Jurica je prav tako nosilec titule Narodnega heroja Jugoslavije.
Ivo se je leta 1936 včlanil v prepovedano Komunistično partijo. Leta 1940 je bil s strani oblasti Kraljevine Jugoslavije zaprt v koncentracijsko taborišče v hercegovskem mestu Bileća zaradi revolucionarnega delovanja (v Ljubljani Bilećanska ulica spominja na vse žrtve taborišča v Bileći). Istega leta je bil izvoljen tudi za člana centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Po napadu Sil Osi se je leta 1941 aktivno vključil v narodnoosvobodilni boj kot član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. Leta 1942 je skupaj z Edvardom Kardeljem sodeloval pri razvoju protifašističnega gibanja v Srbiji, Makedoniji, na Hrvaškem in v Sloveniji, istega leta pa organiziral tudi ustanovni kongres Antifašistične mladine Jugoslavije.
Umrl je leta 27. novembra leta 1943 (le dva dneva pred II. zasedanjem AVNOJ-a) med letalskim napadom na Glamočkem Polju v Bosni in Hercegovini, ko je v vlogi prvega vodje vojaške misije Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije odhajal v Kairo. Pokopan je v Beogradu, v grobnici narodnih herojev pod trdnjavo Kalemegdan. Po razpadu Jugoslavije so hrvaške oblasti preimenovale večino ulic, ki so nosile ime Ive Lole Ribarja. Leta 2009 pa je Zagreb spet dobil ulico poimenovano po enem od najpomembnejših udeležencev narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji.
