5. januarja leta 1919 se je po abdikaciji cesarja Viljema II. in odstopu premierja von Badna v Berlinu začel upor, ki ga je organizirala komunistična organizacija Spartakova zveza.
Upor sta organizirala Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht, poleg Berlina pa so se spartakovci uprli še v Bremnu, Hamburgu, Turingiji, na Bavarskem in ostalih nemških mestih. Boje lahko označimo tudi kot merjenje moči in boj za oblast na levici med Komunistično partijo in Spartakovo zvezo na eni ter socialdemokrati na drugi strani. V bojih so prevladali socialdemokrati in njihov vodja Friedrich Ebert, ki je na položaj prišel po odstopu Maximmiliama von Badna. Ebert je 8. januarja ukazal zatreti upor in delavske demonstracije, podprle pa so ga enote »Freikorpsa«, dobro oborožene enote nemške vojske iz I. svetovne vojne. Liebknechta in Luxemburgovo so ujeli 15. januarja 1919, in ju izročili kontrarevolucionarni vojski. Sprva so ju pretepali, dokler nista izgubila zavest, nato pa sta bila ustreljena. Uradna razlaga za likvidacijo obeh voditeljev se je glasila: “Ubit ob poskusu pobega.” Nato so se začele še množične aretacije, uboji, čistke in preganjanja drugih spartakovcev. Telo Rose Luxemburg so našli šele 1. junija 1919 v enem od berlinskih kanalov, medtem ko so Liebnechtovo telo anonimno dostavili v mrtvašnico.
Skupaj je v obdobju od 5. do 15. januarja izgubilo življenje med 3.000 – 5.000 ljudi.
Spartakovci se bojujejo na ulicah Berlina, FOTO Danijel Osmanagić
