14. junija 1920 je v Münchnu na Bavarskem umrl nemški ekonomist, filozof, zgodovinar, pravnik in predvsem sociolog Max Weber. Poleg Emila Durkheima in Karla Marxa, Weber velja za enega od ustanoviteljev sodobne sociologije in teorije javne uprave.
Max Weber se je rodil 21. aprila leta 1864 v Erfurtu v tedanji Prusiji. Že v srednji šoli je prebral vse dela Johanna Wolfganga Goethea. Leta 1882 se je vpisal na najstarejšo nemško univerzo v Heidelbergu, potem ko je opravil vojaški rok, pa se je prepisal na Univerzo v Berlinu. Kasneje je deloval kot profesor na univerzah v Freiburgu in Heidelbergu.
Ob začetku I. svetovne vojne, ko je bil star 50 let, se je prostovoljno prijavil v vojsko in postal rezervist. Napoten je bil v Heidelberg, kjer je bila njegova naloga organizirati vojaške bolnišnice v mestu. Po porazu Nemčije v I. svetovni vojni in razpadu imperija, je sodeloval pri pisanju nove demokratične Weimarske ustave ter pri mirovnih pogajanjih sil antante z Nemčijo.
Leta 1919 se je pridružil novonastali liberalni Nemški demokratski stranki in se po šestnajstih letih spet vrnil poučevanju ter postal profesor na Univerzi v Munchnu. Umrl je le leto kasneje s posledicami Španske gripe, star 56 let. Pokopan je v Heidelbergu.
Najpomembnejša dela:
– Protestantska etika in duh kapitalizma (Die protestantische Ethik und der Geist des Kapitalismus), 1905
– Politika kot poklic (Politik als Beruf), 1919
– Zbrani spisi o sociologiji religije (Gesammelte Aufsätze zur Religionssoziologie), 1920
– Gospodarstvo in družba (Wirtschaft und Gesellschaft), 1921